Revija Lipov list, december 2017

DECEMBER 2017 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu Foto: Darinka Mladenovič/www.slovenia.info

Aktualno

Do odličnosti in petih zvezdic
je še dolga pot

Turizem smo ljudje

Jure Sodja, TD Bohinj

Kulinarični kotiček

Elvis Kudić, Masterchef Slovenija 2017

Inovativno

Postojnska jama v prostoru in času

Foto: Vranič

435 €Smu5čxaprolSpkeinzpiaonket

Vključbuojnežeesmzoaudwčaerllsnkeesksainrtgeoaslitivnrsetdvnoo! stne

080 88 30

[email protected]
www.hit-alpinea.si

KAZALO UVODNIK 3

AKTUALNO 04-06 Tokratna kolumna bo (predprazničnemu
Je nova vizija slovenskega turizma izvedljiva? času primerno) – o prijaznosti.
Bilo je pred leti, v skromno opremljeni je- Kazalo / Uvodnik
FOKUS 12-15 dilnici prenočišča v vasici Čukung na 4730
TD Slovenj Gradec: 16-17 metrih v narodnem parku Sagarmatha v
Prihodnje leto visok jubilej nepalski Himalaji. Okoli tople peči se je sti-
skala skupinica mladih zahodnjaških po-
TD Zadvor: Da bi kraj ostajal domač in izviren hodnikov in klepetala. »Prijaznost domači-
nov je tako lažna, oni vidijo v nas le evre!« je
TURIZEM SMO LJUDJE globoko zavzdihnil mladenič, drugi pa so
Jure Sodja: Naj vsakdo prispeva mu resno prikimavali.
nekaj dobrega okolju, kjer živi Spomnim se, da bi jih takrat najraje zabrisa-
la iz hiške na mraz in ledeni veter. Kaj bi pa radi? Hipna prijateljstva z doma-
TZS 18-19 čini, potem ko na najbolj priljubljenem trekingu na svetu kvečjemu prespijo
Državno tekmovanje za zlato kuhalnico ali jedo pri njih? Prehodni gostje, ki jim morajo gostitelji na vso moč dokazo-
vati, da zanje niso zgolj turisti, ampak da so jim resnično všeč, čeprav jih
NAMIG ZA IZLET 25 sploh ne poznajo?
His, hiška za »deco delat« (Upajmo, da nova vizija slovenskega turizma, ki napoveduje zahtevne goste,
z zahtevnostjo ne predvideva obiskovalcev, ki od turističnih delavcev priča-
NARAVNA DEDIŠČINA 28-29 kujejo dokaze, da so zanje več kot »le« – turisti ...)
Turizem v naravnem rezervatu Škocjanski zatok Prijaznost je v turizmu eno najtrdnejših zagotovil za zadovoljnega gosta. Ali
je pristna ali je nasmešek na, recimo, obrazu natakarja, »posledica« usposa-
ZELENI ZGLEDI 34-35 bljanja, za turista v resnici niti ni pomembno. Prekratek čas preživi v njegovi
Pirine dobrote z Dravskega polja družbi, da bi odstiral morebitne skrite motive za prijaznim pozdravom, na-
smeškom, vljudnostjo, prijetnim klepetom, predlogom ... Ti so domena od-
POD DROBNOGLEDOM 39 nosov, ki niso zgolj prehodni. Zato prijaznost, pa naj jo poganja kar koli, v
Domačijo Mahnič odkrivajo turizmu praviloma obrodi sadove. In ne le to. Lahko prežene okus po prež-
obiskovalci od blizu in daleč gani kavi in malce razkuhanih testeninah, celo slabo voljo zaradi dežja lahko
odpravi, ublaži nelagodje ob neznanem. Prijaznost ima magično moč.
SKOK K SOSEDOM 40-41 Toda ... V turizmu oziroma še zlasti v gostinstvu se v Sloveniji včasih upraviče-
Smučanje v Avstriji: no vprašamo, kaj žene tiste, ki so prijazni, da so takšni kljub pregovorno niz-
kim plačam in neusmiljenemu delovniku. Kajti – vsaj po mojih izkušnjah –
Velike naložbe v infrastrukturo in programi za dušo večinoma so. Kljub temu, da odnos do zaposlenih v panogi ni na zavidljivi
ravni, kar je na okrogli mizi na letošnjih Dnevih slovenskega turizma poudaril
PRAZNIČNO 42 tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Med
Advent in božične tržnice: Iz tradicije – turizem! drugim je dejal, da bomo težko napredovali do butične in petzvezdične de-
stinacije, če se odnos vodilnih v turizmu do zaposlenih ne bo spremenil, če
bodo zaposleni zgolj sredstvo.
Nekaj mi preprosto ne gre v glavo. Takole razmišljam. Imam posel, ki je moč-
no odvisen od tega, kako se bodo moji zaposleni vedli do gosta. Jaz pa jih
plačujem s stisnjenimi ustnicami in poskušam plače držati na čim nižji ravni.
Ali najemam študente, ki bodo veseli malce denarja »za postrani«. Ob tem
pričakujem, da bodo delali ob koncih tedna, pozno v noč, če bo treba, za
praznike. In da bodo prijazni, če je le mogoče. Se pravi: lahko sem lastnica, ki
pričakuje od svojih zaposlenih čisto preveč glede na to, koliko jim daje (čim
manj), lahko pa sem lastnica, ki ji je malo mar, ali bodo gostje dobili ob po-
strežbi še nasmešek. Ne razumem ne enega ne drugega, ker se mi zdi oboje
skregano z zdravo pametjo.
A končajmo s – prijaznostjo. Želim vam prav takšno leto 2018! Srečno!

Mateja Gruden, urednica

Lepe Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici februarja.
božične praznike Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in
napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja
in srečno 2018 na elektronski naslov: [email protected].
novo leto 2018

4

Aktualno

Foto: Iztok Medja /www.slovenia.info

Nova vizija: Slovenija – zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji
mir in osebne koristi.

Je nova vizija slovenskega turizma izvedljiva?

Do odličnosti in petih
zvezdic je še dolga pot

Nova Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 ima zapisane jasne cilje in vizijo. Med drugim
od 3,7 do štiri milijarde evrov iz naslova izvoza potovanj, kot zelena, aktivna in zdrava destinacija pa bo ponuja-
la petzvezdična doživetja. Ukrepi za dosego zastavljenega so zbrani v šestih ključnih točkah: makrodestinacije
in turistični proizvodi; kadri; okolje z naravnimi in kulturnimi viri; nastanitve, infrastruktura in naložbe; institu-
cionalni in pravni okviri ter mala in srednja podjetja.

Strategijo so pripravili ob sodelovanju vseh ključnih deležnikov sloven- proizvodov. Še pred tem, leta 2014, so v Portorožu v plenarnem delu
skega turizma, od predstavnikov gospodarstva, zbornic, občin, izobraže- z naslovom Priložnosti turizma za večjo gospodarsko rast in kakovost
valnih institucij in civilne iniciative do ministrstev in strokovnjakov z raz- življenja govorili o nesmiselni ukinitvi nacionalne turistične organiza-
ličnih področij. Je torej verodostojna in bo oplemenitila obstoječo cije (STO), ki nas je pahnila na rob dobro organiziranih turističnih dr-
sistemsko ureditev ene najpomembnejših gospodarskih panog pri nas v žav na svetu, na Slovenskem turističnem forumu pa smo se učili o
tolikšni meri, da bo sledila ciljem in predvsem novi viziji razvoja sloven- vlogi digitalnega turizma kot o novi razvojni priložnosti ter v sodob-
skega turizma: Slovenija – zelena butična globalna destinacija za zahtev- nih izzivih digitalnega komuniciranja prepoznavali grandiozno moč
nega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in novodobnega promocijskega okna.
osebne koristi. To je bilo tudi sporočilo letošnjih, 7. Dnevov slovenskega Zdaj pa imamo pred seboj zelo zahtevno nalogo: prepoznati se kot
turizma, ki so bili oktobra v Kranjski Gori oziroma v Planici. destinacijo odličnosti, jo kot takšno ne le promovirati, kar je v primer-
javi z uspešnim trženjem dokaj preprosto, ampak tudi dočakati pozi-
O čem je bil govor prejšnja leta? tiven odmev pri kupcih oziroma turistih.
Lani smo na jesenskih turističnih dnevih v Radencih sledili zanimivo-
stim o ustvarjalnosti v turizmu, ključni paneli pa so govorili o on-line Odlično delo STO
sanjarjenju in off-line potovanjih, dobri zgodbi do uspeha in vsebin- Naveden pregled dogodkov pove, da je ideja o kakovostnem turiz-
skem digitalnem marketingu, kjer kraljuje vsebina. Leto prej so v Novi mu vzplamtela v velik ogenj tudi v Sloveniji, v kar se lahko predvsem
Gorici napovedali reinvencijo slovenskega turizma na področju in najprej prepričamo predvsem ob spremljanju dela STO. Tu je delo
znamčenja oziroma komuniciranja, destinacijskega menedžmenta in popolno, teorija odličnosti je obdelana, izvedba zelo dobra, kar je

Lipov list - December 2017

najbolj razvidno ob pregledovanju Poslovnih strani, Novinarskega 5 Foto: Alex Štokelj/www.slovenia.info Aktualno
središča in Mediateke na spletni strani STO. Slovenska turistična orga-
nizacija je letos v Planici prejela priznanje Kristalni Triglav 2017 za svo- Inovativnih proizvodov je čedalje več – in še več jih mora biti;
je delo, odkar je avgusta leta 2015 znova prevzela vlogo prve promo- na fotografiji: Gozdni selfness Cerkno
torke turizma Slovenije – z utemeljitvijo, da je razvila sodoben
digitalni marketing in se zavzela za inovativne digitalne kampanje, ki ličnih področij. Med njimi najprej prepoznavamo povez­ ovanje – sode-
so skupaj z drugimi akcijami in posegi markantno pripomogle k bolj- lovanje na vseh področjih, saj turisti ne prihajajo zaradi izključno enega
ši prepoznavnosti Slovenije in slovenskega turizma ter s sloganom ponudnika, temveč zaradi celovitega doživetja destinacije. Sledi
Slovenija – zelena, aktivna, zdrava tudi močno pospešila in vplivala na podjet­niška miselnost, ki mora zavzeti svoj kronski gospodarski polo-
razvoj trajnostnega turizma pri nas. žaj, pa reinovacija v podajanju atributov, ki nas definirajo in diferencira-
Obenem s povečanjem proračuna za promocijo turizma je STO doži- jo od drugih ponudnikov, pa najsi gre za kulturo, naravo, doživetja ...
vela velik vzpon in je marca na letošnji, že 51. mednarodni turistični Pravkar pa je na pohodu, v luči predstavitev novih proizvodov, močna
borzi v Berlinu (ITB) za to prejela tudi najprestižnejše priznanje Natio- reinovacija vsega, kar lahko zagotavlja višjo dodano vrednost in vodi v
nal Geographic World Legacy, kar je vodilo tudi do odlične razglasit­ butičnost in izkristalizacijo učinkovitih trženjskih in promocijskih kana-
ve Slovenije kot prve zelene države na svetu. lov za dosego gostov, ki jih zanima odličnost petzvezdičnega turizma.
Imamo že nekaj inovativnih turističnih proizvodov za zahtevnega go-
Trajnostni razvoj je civilizacijska in etična zaveza človeka, da bo sta in imamo dobre primere, zasnovane na smelih idejah in drznih raz-
zadovoljeval svoje potrebe na način, da ne bo pri tem ogrožal pla- mišljanjih. Da pa bi tega bilo več in v podporo preskoku k višji dodani
neta in prihodnjih generacij. Je nesebičen način življenja v odno- vrednosti in boljši izkušnji gosta, je v sklopu letošnjega, 20. Slovenskega
su do okolja, niz dejavnosti, ki naj bi trajno izboljšale razmere za turističnega foruma (na DST) potekal prvi vseslovenski turistični
človeštvo, je izboljšanje kakovosti življenja človeka v okviru nosil- hackathon Slovenija za 5-zvezdična doživetja.
nih zmogljivosti oskrbnih ekosistemov. Je prilagajanje človeštva
zmogljivostim (omejitvam) okolja in narave. Njegov koncept je Hackathon je poseben dogodek, namenjen ustvarjanju novih re-
zasnovan tridimenzionalno, kot okoljsko, gospodarsko in socialno. šitev. Takšna oblika dogodkov, ki se posveča iskanju inovativnih
S tem pojem trajnosti nadgrajuje pojem sonaravnega razvoja, ki rešitev v razmeroma kratkem času, je v Sloveniji znana že nekaj let,
obsega zgolj načelo varstva okolja in narave. razvila pa se je pred slabim desetletjem v ZDA. Hackathon, pogo-
vorno hekaton oziroma hackfest, codefest ali dan hekanja, je do-
Najprej »zeleno« godek, na katerem naj bi nekaj »shekali«, reševali izzive.
Trajnostno pot slovenskega turizma so tako na ministrstvu za gospodar-
ski razvoj in tehnologijo kot na STO zastavili že pred leti s številnimi ukre- Kaj bo prinesel njegov izkupiček, bomo videli v prihodnosti, vsekakor pa
pi in aktivnostmi. Zato je razvoj Slovenije v najbolj trajnostno destinacijo so pred nami nagrajenci in njihovi predlogi: ekipa Srečni Gams s projek-
na svetu velik dosežek in obenem edina prava pot turističnega razvoja. tom Simple Luxuries (Preproste razkošnosti), Zgodbarji iz Laškega s svo-
Vendar je potreben trezen premislek o tem, kaj, na primer, prinesejo jim Spremeni tok zgodovine, Sloveniatripping in EnrichYour Travel (Obo-
nova delovna mesta, večji dobiček in dobrine, ki se kaj lahko spremenijo gati svoje potovanje) ter 3Ex4R z Istrian Golden (Istrsko zlato).
v slabo izbiro, če so doseženi na račun stroškov trajnostnosti!
Ljubljana je v začetku novembra na londonski mednarodni turistični Novodobni turizem in potrošništvo
borzi WTM prejela nagrado za komuniciranje odgovornega turizma. Dr. Dejan Verčič, predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti
Žirija je pri svoji odločitvi upoštevala njen prispevek k trajnostnemu za družbene vede v Ljubljani, je v Planici govoril o turizmu v času hi-
turizmu in prizadevanjih za zmanjšanje negativnih in povečanje po- permoderne, ko ga zaznamujejo čedalje večja hitrost družbenih
zitivnih učinkov turizma ob sledenju nacionalni zeleni politiki – Zele- sprememb in prilagoditev ter spremenjena pravila komuniciranja.
ni shemi slovenskega turizma. Ljubljana pa je bila tudi prva dobitnica Govoril je o tem, da hipermoderni čas označujejo čedalje večja hi-
zlatega znaka Slovenia Green. trost družbenih sprememb in prilagoditev, čedalje večja obsedenost
s sebstvom in sebki ter skoraj vseobsežno potrošništvo. Komunicira-
Standard Slovenia Green sestavlja sto meril, ki vključujejo šest te- nje je globalno, hipno in hkratno. In seveda je povedal še veliko več.
matskih področij: destinacijski menedžment, narava in pokrajina, Ob vsem tem je treba poudariti, da zdaj igrajo izjemno in čedalje po-
okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima in poslovanje membnejšo vlogo računalniki, pametni telefoni, splet in še zlasti
turističnih podjetij. spletna družbena omrežja, ki so na eni strani za turizem sicer dobro-
došla pomoč pri promociji in trženju, a hkrati tudi nevarnost. Motivi
Slovenija se je ob Temzi predstavila z odličnim sloganom Be(e) Respon- ustvarjanja in objavljanja sebkov (fotografija, ki jo fotograf posname
sible (besedna igra, ki poudarja pomembnost čebel – v angleščini bee sam, navadno z mobilnim fotoaparatom; v slovenščini je udomačena
– v nagovoru: Bodi odgovoren). Skozi zgodbo o čebelah in čebelar- kot sebek), močno zrcalijo lastno osebnost ter preraščajo v lasten šov
skem turizmu se je predstavila kot destinacija, usmerjena v trajnostni fotografa na odru spletnih družbenih omrežij. Spletni izdelki v
razvoj turizma, obenem pa je napovedala tudi leto kulturnega turizma. konteks­tu sebkov govorijo o identiteti osebe, njena samopredstavi-
V okviru borze je potekalo tudi ministrsko srečanje pod pomenljivim
naslovom Preveč turizma: rast ni sovražnik, vse je odvisno od našega Lipov list - December 2017
upravljanja le-tega. To je sijajna tema, ki jo zgolj lahko ponotranjimo!

Slovenija stavi na reinvencijo in ustvarjalnost
Slovenija se je zavezala k trajnostnemu razvoju turizma in tako začrtala
institucionalni okvir, v katerem se je za prihodnjo odličnost turizma še
pred sledenjem najnovejšim trendom treba ukvarjati z reinvencijo raz-

6

Aktualno Foto: Alex Štokelj/www.slovenia.info

Do odličnosti tudi tako, da se bomo ponosno odzvali ob komuniciranju in promociji resnične slovenske zgodbe in tudi sami segali po
vsem, kar prinaša turistična Slovenija.

tev, ustvarjena s pomočjo pametnega telefona, pa priča zgodbo Velika Britanija in Nemčija, medtem ko slovenski uporabniki Facebooka
avto­portreta v okolju/destinaciji, ki tako v trenutku postane vizualna pomenijo približno desetodstotni delež vseh sledilcev.
komunikacija. Je hipna priča o kraju, početju osebe in njenih mislih o Kako pa se to odraža v dejanskem obisku? Ključni trgi, od koder pri-
tem, kako se počuti, kaj jo radosti, kaj razburja ... Sebki spreminjajo hajajo tuji turisti, ki so letos ustvarili največ prenočitev pri nas, so Ita-
vidike družbenih interakcij, samozavedanje, vedenje, čas, in kar je naj- lija (16 odstotkov), Nemčija (15 odstotkov), Nizozemska (11 odstot-
bolj nevarno, marsikdaj tudi realnost. Sebek vsekakor ni le fotografija, kov), Avstrija (sedem odstotkov) ter Francija in Velika Britanija (po štiri
ampak predvsem režirana igra! Zato pozornost ni odveč. odstotke). Od januarja do avgusta letos so v slovenskih hotelih, apart-
majih, kampih in drugih turističnih objektih našteli dobrih 3,38 milijo-
Ultrainventivni turizem na turistov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot leto prej, in več kot 8,82
Zelena slovenska temeljna razvojna paradigma je že navdušila precej milijona turističnih prenočitev (12,5 odstotka več.)
turističnih ponudnikov in podjetij, a regij v tej zavemi še ne prepozna-
vamo. Certificirani ponudniki, ki so pridobili naziv Slovenian Green, se Kdaj do butičnosti in petzvezdičnosti?
pojavljajo čedalje pogosteje, a jih še vedno ne moremo prepoznati v Kdaj bomo promovirali in tržili zeleno butično destinacijo za zahtev-
smislu celotne destinacije – Slovenije. Pomembnim rezultatom manj- nega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in
ka kritična masa, manjka pa tudi splošna ozaveščenost Slovencev, kaj osebno zadovoljstvo?
ta znak turizmu prinaša in kaj vse lahko posameznik prispeva k zeleni Ko bomo sami, torej vsi deležniki v destinaciji Slovenija, ponotranjili
politiki turizma, ki nagovarja človeka k odgovornemu odnosu do na- zeleno zgodbo, jo dihali in živeli ter v nadaljevanju ponudili tujim tu-
ravnega in družbenega okolja. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj lahko ristom (z navadnimi, a prijaznimi, ali novodobnimi, domiselnimi pro­
pričakujemo od drugih, če sami tega ne živimo ali niti ne poznamo. V izvodi). Ko se bomo ponosno odzvali ob komuniciranju in promociji
turizmu lokalno življenje in domačini igrajo zelo pomembno nalogo! resnične slovenske zgodbe in tudi sami segali po vsem, kar prinaša
Dobri primeri v trajnostnem turizmu poudarjajo povezovanje z lokalno turistična Slovenija.
skupnostjo, domačini torej, in spreminjanje mišljenja v smeri zelenega A do tja je pot še dolga! Odličnost je namreč veliko več, kot Slovenija
in okolju prijaznega delovanja. Zato je izjava predsednika Turistične ponuja zdaj. Je tudi ustrezno poslovno-ekonomsko-politično okolje;
zveze Slovenije Petra Misje na DST: »Najprej moramo poskrbeti za za- udejanjen proces privatizacije; so naložbe v nove turistične ponudbe
dovoljstvo domačinov, šele nato za turiste,« zelo na mestu. (brownfield investicije), v hotele, turistične znamenitosti in infrastruk-
Zato bi bilo treba – vzporedno s skrbjo za trajnostno izvedbo turizma, turo, je tudi graditev učinkovitega sistema menedžmenta v turizmu.
nove proizvode, zavezane ultra novodobnim trendom, in do potan- Ko bomo dočakali vse to, bo morda Slovenija resnično destinacija za
kosti izbrušenemu promocijskemu delu STO – delati tudi na ozave- petzvezdična doživetja; Zelena. Aktivna. Zdrava. In morda bo tudi po-
ščanju, spodbujanju in izobraževanju Slovencev. Morda bi bilo dobro sredovalka notranjega miru in resničnega osebnega zadovoljstva.
tudi nadgraditi in oplemenititi prežvečene, a sijajne slogane: »Slove- Trenutno pa smo šele na začetku, sicer tudi Mate Matjaž, predsednik
nija, moja dežela« in »Turizem smo ljudje!«. Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slo-
veniji (OZS), v Planici ne bi povedal, da so v sekciji predlagali oprosti-
Rekordi, rekordi? tev plačila prispevkov delodajalca in delojemalca na dodatke za nad-
STO je pred dvema letoma začela s pospešenim digitalnim marketingom: urno, nedeljsko in praznično delo v korist delavca. Strošek delodajalca
skrbno zastavljenimi komunikacijskimi aktivnostmi in usklajeno nadgrad­ bi ostal nespremenjen, delavec pa bi zato prejel višjo bruto plačo.
njo družbenih omrežij, podprto z digitalnim oglaševanjem, zato ima zdaj Povečan obseg dela je namreč pokazal, da so veliki problemi pri za-
na tem področju odlične rezultate. Na vseh družbenih omrežjih ima gotavljanju ustreznih kadrov, ki jih občutno primanjkuje.
izjemn­ o rast števila sledilcev in aktivnosti uporabnikov. Nedavno so obja- Država bo morala vendarle in končno spoznati vlogo turizma, da bo
vili nov rekord Facebook strani Feel Slovenia, kjer je preseženo število začela tej izjemni gospodarski panogi namenjati več pozornosti in ji
500.000 sledilcev, Instagram pa kaže preseženo število 100.000 sledilcev. omogočiti, da bo delovala kot v državah, kjer odličnosti ni treba pou-
Facebook stran Feel Slovenia je ena največjih in najaktivnejših Facebo- darjati, saj ponudbo plemeniti že sama po sebi. Brez nasmeha turi-
okovih strani v Sloveniji. S privlačnimi objavami na tem profilu želi STO stičnih delavcev, ki izpričuje tudi odsotnost preživetvenega strahu,
informirati o pestri in raznoliki slovenski turistični ponudbi, navdihniti ne bo zadovoljnih delavcev. Niti dobrega turizma, in še najmanj –
turiste za (ponoven) obisk Slovenije in promovirati znamko I feel Slove- odličnega, takšnega s petimi zvezdicami.
nia. Najštevilnejša skupina sledilcev prihaja iz Italije, sledijo Srbija, ZDA, Renata Picej

Lipov list - December 2017

Vlada RS sprejela 7
predlog novega zakona o
spodbujanju razvoja turizma Aktualno

Vlada RS je novembra sprejela predlog novega zakona o spodbujanju razvoja turizma. Prinaša številne no-
vosti, ključne pa so: zvišanje turistične takse in uvedba promocijske takse, prenova pogojev za organiziranje
in prodajo turističnih paketov in deregulacija poklica turistični spremljevalec. O predlogu bodo v prihodnjih
mesecih razpravljali še v parlamentarnih klopeh, zakon pa bo sprejet predvidoma spomladi prihodnje leto.

Objavljamo nekatere ključne novosti, ki jih predvideva predlog nove- tavljanju višje ravni kakovosti storitev in povečujejo verodostojnost
ga zakona o spodbujanju razvoja turizma. Več o njih si lahko prebere- pri partnerskem sodelovanju.
te na spletni strani Vlade RS (seje vlade/gradiva v obravnavi). Je pa v predlogu predvidena korenita poenostavitev pogojev za
organizatorje potovanj in turistične agente, z izjemo zahteve za za-
Zvišanje turistične takse varovanje v primeru insolventnosti. Tako, na primer, v njem ni več
Predlog uvaja novo metodologijo za določanje turistične takse, ki je zahtev glede izobrazbe in delovnih izkušenj za odprtje turistične
eden od dveh namenskih virov občin za razvoj turizma (poleg dela kon- agencije. Izkušnje na tem področju namreč dokazujejo, da pogoji,
cesij za prirejanje posebnih iger na srečo). Po zdajšnji je najvišja turistična ki jih narekuje zdajšnji zakon, ne pripomorejo k zagotavljanju kako-
taksa, ki jo lahko določi občina, 1,265 evra. Po novi bi bila 2,50 evra. Ob vosti storitev oziroma ne zagotavljajo varstva potrošnikov, poleg
predvidevanju, da se obseg in struktura zavezancev za plačilo turistične tega pa omejujejo konkurenco, pojasnjujejo predlagatelji.
takse ne bosta spremenila in da bi občine zaračunavale takso v povpreč-
ni višini dva evra, bi si z njo zagotovile prihodek v višini dobrih 18 milijo- Deregulacija poklica turističnega
nov na leto ali približno šest milijonov evrov več kot zdaj (lani so z njo spremljevalca, ne pa tudi vodnika
zbrale blizu 12 milijonov evrov). Med najodmevnejšimi spremembami, ki naj bi jih po prvih napove-
Takšno zvišanje turistične takse je nujno, saj bo le tako mogoče zagotoviti dih prinesel novi zakon o spodbujanju razvoja turizma, pa je bila
dodaten denar za spodbujanje razvoja turizma, pojasnjujejo na ministr- deregulacija poklica turistični vodnik. Po mesecih presojanja pozi-
stvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je pripravljalo zakon. tivnih in negativnih učinkov takšne spremembe se je utrdilo mne-
nje, da bi prinesla več negativnih posledic kot koristi, zato poklic
Nova, promocijska taksa ostaja reguliran. Predlog novega zakona uvaja tako zgolj deregula-
Predlog novega zakona o spodbujanju razvoja turizma pa uvaja cijo poklica turističnega spremljevalca oziroma vodje poti.
tudi novo takso: promocijsko. To bo gost plačal ob plačilu turistične Poglaviten argument za ohranitev regulacije poklica turističnega vo-
takse – v višini 25 odstotkov obračunane turistične takse. Če bo ta dnika je zagotavljanje višje ravni kakovosti storitev, odločitev pa je
2,50 evra, bo promocijska taksa 0,625 evra, kar pomeni, da bo gost utrdilo tudi dejstvo, da je poklic reguliran v vseh sosednjih državah.
plačal taksi v skupni višini 3,125 evra. Po predlogu novega zakona bodo zahteve, ki se navezujejo na opra-
Promocijska taksa bo prihodek Slovenske turistične organizacije (STO). vljanje poklica turističnega vodnika, v prihodnje veljale tudi za tuje
Namenjena bo načrtovanju in izvajanju trženja in promocije slovenske državljane, ki vodijo organizirane skupine obiskovalcev v Sloveniji.
turistične ponudbe. Tako bi se proračun STO predvidoma povečal za Turistični vodniki iz držav, ki niso članice Evropske unije, v Sloveniji ne
okoli 4,7 milijona evrov. Uvedba novega stabilnega sistemskega vira za bodo mogli več voditi, temveč bodo morale tuje agencije najemati
delo STO je za ohranitev konkurenčnega položaja slovenskega turizma slovenske turistične vodnike.
na tujih trgih nujna, pojasnjujejo predlagatelji zakona. L. L.
Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info
Spremembe na področju organizacije
in prodaje turističnih paketov
Pri pogojih za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turi-
stičnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev predlog zako-
na predvideva odpravo nekaterih administrativnih bremen in poe-
nostavitev pogojev za opravljanje dejavnosti, pojasnjujejo na
MGRT. Med drugim prinaša spremembe, ki bodo odpravile težave
in zaplete, do katerih je prihajalo pri organizaciji društvenih in po-
dobnih izletov zaradi njihove ne dovolj jasne opredelitve v zdaj-
šnjem zakonu o spodbujanju razvoja turizma.
Predlog novega zakona tudi v prihodnje predvideva licence za or-
ganizatorje potovanj in turistične agente, ker, kakor navajajo pre-
dlagatelji, zagotavljajo urejenost trga, vodenje registra izdanih li-
cenc pa večjo preglednost področja, kar je še zlasti pomembno z
vidika varstva potrošnikov. Licence poleg tega pripomorejo k zago-

Lipov list - December 2017

8 Začela se je nova
smučarska sezona
Aktualno
Smučarska sezona se je v Sloveniji letos začela sredi novembra – z odprtjem Kanina in Vogla, konec prejšnjega
meseca sta žičniške naprave pognala še Kranjska Gora in Krvavec, preostala večja smučarska središča pa v
začetku decembra.

Smučišča so v novo sezono vstopila oziroma vstopajo brez večjih na- novinarski konferenci: slovenska smučarska središča so se predstavila
ložb v žičniško infrastrukturo, so povedali na novinarski konferenci na specializiranih sejmih v Londonu, Varšavi in Beogradu, v Sloveniji pa
Združenja slovenskih žičničarjev in združenja Pohodništvo&kolesarjenje na tradicionalni Snežinki v Ljubljani.
(oboje GIZ), ki je bila v drugi polovici novembra. Ugotavljajo pa, da si
upravljavci smučišč prizadevajo za čedalje bolje urejene proge, dodat­ Prejšnja sezona povprečna,
no ponudbo na smučiščih in nove turistične proizvode za goste, ki si a vendarle boljša kot prejšnja leta
na snegu želijo tudi drugih doživetij, ne zgolj smučarskih. Prejšnja smučarska sezona je bila po oceni Združenja slovenskih žičničar-
Vsa večja slovenska smučišča so sicer vključena v projekt skupnih smu- jev povprečna, a vendarle boljša od prejšnjih treh. Vsa smučišča so imela
čarskih vozovnic; med slovenskimi smučarji so bile doslej še zlasti pri- skupaj blizu 2100 smučarskih dni. Sezona se je začela že razmeroma zgo-
ljubljene družinske vozovnice. Kot so povedali na novinarski konferen- daj, peščica smučišč je bila odprta že na začetku novembra, večina pa je
ci, je prodaja teh vozovnic za novo sezono spodbudna in kaže na vidno žičniške naprave zagnala v začetku decembra. Prvi del zime je bilo raz-
povečanje zanimanja zanje. »Veliko dela pa nas čaka na področju trže- meroma toplo in brez snežnih padavin, a je upravljavcem smučišč veči-
nja in promocije večdnevnih vozovnic, ki so namenjene predvsem tu- noma vendarle uspevalo umetno zasneževati proge. Poslabšanje vre-
jim gostom,« so še dejali na novinarski konferenci. mena sredi zime je kljub obilnejšemu sneženju odvrnilo prenekaterega
Združenje slovenskih žičničarjev in združenje Pohodništvo&kolesarjenje smučarja od obiska smučišča, zgodnja pomlad z otoplitvijo pa je ob
sta lani v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO) pripra- koncu marca ali v prvi polovici aprila končala sezono.
vila projekt Slovenia Outdoor – poslovni model povezovanja aktivne M. G.
ponudbe v Sloveniji. Letos so ga uspešno nadaljevali, so povedali na Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info

Lipov list - December 2017

9

Aktualno

Dvajset let Združenja
turističnih kmetij Slovenije

Prejšnji mesec je bila v Termah Zreče prireditev ob 20-letnici Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS). To
je bilo ustanovljeno novembra leta 1997 – v želji povezati ponudbo turističnih kmetij, jo predstaviti domačim in
tujim turistom in jim odpreti vrata v turistični svet, kakor je v zborniku Oj, lepo je res na deželi, ki ga je združe-
nje izdalo ob obletnici, zapisal Venčeslav Tušar, njegov predsednik.

Združenje povezuje štiristo turističnih kmetij po vsej Sloveniji. Skrbi da se je na Slovenski turistični organizaciji, na turističnem ministrstvu
za njihov skupen nastop na trgu, razvoj ponudbe na kmetijah, izo- in na Delu našlo toliko dobrih ljudi, ki so nam pomagali pri tem pro-
braževanje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kme- jektu. Združenje tedaj ni imelo sredstev, tako da smo jih nastrgali
tijah in zastopa interese svojih članov na gospodarskem in prav- povsod, kjer je bilo mogoče. Prvi katalog je zame še vedno najlepši,
nem področju. Kmetijam zagotavlja učinkovitejšo promocijo na tudi zato, ker je bil tako dobro sprejet tako pri domačih kot pri tujih
turističnem trgu in s tem boljšo prepoznavnost (in večjo obiska- gostih.«
nost). »In letos, po dvajsetih letih delovanja združenja, lahko rečem, Zdajšnji predsednik ZTKS pa je uvodoma še zapisal: »Kmetje na turi-
da je za nami ena najuspešnejših turističnih sezon,« je še zapisal stičnih kmetijah smo ’dozoreli’. Na medsebojnih srečanjih, na števil-
Venčeslav Tušar. nih izobraževanjih in študijskih turah, z izmenjavami mnenj smo naše
Eden prvih večjih korakov na novo ustanovljenega združenja je bila turistične kmetije odprli gostom. Vemo, da so lep pogled, svež zrak in
izdaja kataloga slovenskih turističnih kmetij. Vilma Topolšek, prva čista postelja premalo. Domača hrana, pridelana na zemlji in pripra-
predsednica ZTKS, ki je združenje vodila tri mandate oziroma dva- vljena na sodoben način z upoštevanjem tradicije, je naš največji
najst let, se v zborniku takole spominja njegovih najbolj zgodnjih za- adut. Na to ne smemo pozabiti. Pa prijaznost pri delu z gosti, pripra-
četkov: »Takoj po izvolitvi je bilo treba zavihati rokave, začeti z nič. vljenost, da prisluhnemo njihovim željam, ali da celo uganemo, kaj
Ideje, kaj in kako delati, so se rojevale, prva stvar pa je bila misel na želijo, in jim ustrežemo. Osebni pristop, ki so ga deležni na kmetijah,
izdajo promocijskega kataloga, v katerem bi se predstavile naše kme- je neprimerljiv z vsem, kar ponujajo hoteli. Nasmešek, morda kdaj
tije. Od trenutka, ko sva z Darjo (Verbič) za mizo v naši jedilnici zasno- opravičilo, če smo pri svojih dejanjih trdi, kmečki.«
vali katalog, pa do trenutka, ko sem prvi izvod dobila v roke, je pretek­ M. G.
lo le nekaj mesecev. Oblile so me solze, saj kar nisem mogla verjeti, Foto: TK Urška

Lipov list - December 2017

10 Ljubljančani imajo do
turizma pozitiven odnos
Aktualno
Vprašanje o morebitni prezasičenosti Ljubljane s turisti je letos poleti pogosto polnilo slovenske medije – z
roko v roki z vprašanjem, ali turizem načenja potrpljenje prebivalcev, še zlasti starega mestnega jedra, kjer je
turistov največ. A raziskava Odnos meščanov do turizma, ki jo je Turizem Ljubljana letos poleti izvedel drugo
leto zapored (julija in avgusta, ko je v mestu največ turistov), je pokazala, da je odnos velike večine prebivalcev
Ljubljane do turizma pozitiven; kar 91 odstotkov jih meni, da turizem pripomore k razvoju mesta.

Dobra polovica anketiranih je prepričanih, da ima skupnost od tu- Dobra tretjina meščanov je zadovoljnih z vključenostjo lokalnega
rizma koristi. Tretjina jih meni, da povečevanje števila turistov spod- prebivalstva v razvoj turizma in dejstvom, da se pri načrtovanju tu-
buja razvoj lokalnega gospodarstva. Skoraj tri četrtine prebivalcev rizma v Ljubljani upošteva kakovost življenja občanov.
Ljubljane se deloma strinja s trditvami, da so možnosti za nakupo- Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in direktorica Turiz-
vanje, ponudba restavracij in možnosti za zabavo boljše zaradi tu- ma Ljubljana Petra Stušek sta ob objavi izsledkov raziskave oktobra
rizma. Dve tretjini jih meni, da razvoj turizma pripomore k boljši poudarila izjemen pomen sobivanja meščanov in obiskovalcev.
kakovosti življenja v Ljubljani. Raziskava je med drugim še tudi po- Tako je Turizem Ljubljana konec oktobra tudi pripravil prvo delavni-
kazala, da so meščani bolj zadovoljni poleti kot denimo pozimi, ko co za prebivalce Ljubljane z naslovom Sinergija med turizmom in
je mesto manj živahno. meščani. Ključni namen delavnice je bil seznaniti prebivalce s turi-
Ne glede na del Ljubljane, v katerem živijo, je približno eden od stičnim dogajanjem v mestu in jih spodbuditi k aktivnemu sodelo-
desetih anketiranih navedel, da je vpliv turizma na mesto slab. Pre- vanju pri njegovem nadaljnjem razvoju.
bivalci, ki jih število turistov v mestnem jedru moti, predlagajo nje-
govo omejevanje in preusmerjanje turistov na območja, ki so manj U. L. L.
obiskana, in v preostale kraje po Sloveniji. Foto: D. Wedam/Turizem Ljubljana

Lipov list - December 2017

V Litiji na ogled rudnik 11
Sitarjevec, eden najstarejših
rudnikov v Sloveniji Aktualno

V začetku decembra, dan pred sv. Barbaro, zavetnico rudarjev, so v Litiji odprli za obiskovalce rudnik Sitarje-
vec, enega najstarejših rudnikov v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov je med najbogatejšimi opuščenimi ru-
dniki v Evropi: v njem so edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese
in cevkasti stalaktiti; v njem je tudi več kot šestdeset vrst različnih mineralov.

Pisni viri omenjajo rudnik Sitarjevec že v 16. stoletju. V drugi polo­ v Litiji in njeni okolici veliko zgodb ter dolga leta vabil k ponovne-
vici 19. stoletja je bila na levem bregu Save zgrajena tudi topilnica, mu odprtju. V času mirovanja je privabljal zbiratelje mineralov,
do katere so rudo tovorili čez reko z žičnico. V rudniku so kopali navduševal in osupljal je znanstvenike, buril je domišljijo ustvarjal-
predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in cev: pesnikov, pisateljev, glasbenikov.
železovo rudo. Leta 1886 so v topilnici iz sitarjevške rude prvič pri- Rudnik zbuja različna občutja: teman podzemni svet marsikomu
dobili tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so ob tej priložnosti stisne srce, dih zastaja tudi zaradi bogastva naravnega sveta, lju-
izdelali znamenite spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Leta 1965 dem pa se pred očmi zvrstijo slike težkega rudarskega dela. Rudar
so rudnik zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in si- je bil vselej sinonim za težko delavsko življenje. Ne le težko, tudi
likoznih obolenj rudarjev zaprli. nevarno – smrt je prežala na rudniških obzorjih, svoj davek pa je
Dobrih petdeset let je minilo, odkar je zamrl ropot rudarskih strojev, zaradi izčrpanosti in poklicnih bolezni terjala tudi leta pozneje.
odkar ne rožljajo več rudniški vozički, odkar v hribu ne odzvanjajo Dr. Tea Kolar-Jurkovšek, znanstvena svetnica Geološkega zavoda
več votlo glasovi tistih, ki so prijahali na šiht ... Speči rudnik je pustil Slovenije, osrednja govornica na otvoritveni slovesnosti, je dejala:
»Rudnik Sitarjevec ni več samo spomin na minule čase. Ohranja-
mo ga kot dragoceno naravno vrednoto državnega pomena in
zanimivo tehnično dediščino.« Prenovljen je zanimiv s turističnega
in izobraževalnega vidika, poleg tega pa ponuja izziv za razvoj
inov­ ativnih raziskovalnih postopkov, je še dejala.
V izvoznem rovu rudnika Sitrajevec so na ogled vzorci kamnin,
rudniški voziček, nekaj rudarskega orodja, rekonstruirana proga,
razstava o netopirju v rudniku, pano z reprodukcijo paleookolja iz
posavskih gub, vzorci tkanin, barvanih z vodo iz rudnika, in razstava
nakita iz hematita. Ob vstopu v rudnik obiskovalci dobijo zaščitno
čelado, nato pa se v spremstvu vodnika (ogled je mogoč samo v
njegovem spremstvu) sprehodijo skozi rov. V dvorani rudnika si
ogledajo tudi kratek film o njem.
Decembra bodo ogledi rudnika še brezplačni.
U. L.
Foto: Peter Škrlep

Lipov list - December 2017

12

Fokus

Pod okriljem društva deluje sedem sekcij: za pohodništvo, ocenjevanje okolja, fotonatečaje, izobraževanje in informiranje, ekologijo in
nove projekte ter sekcija mladih članov.

Turistično društvo Slovenj Gradec

Prihodnje leto visok jubilej:
90-letnica delovanja

Turistično društvo Slovenj Gradec je največje in najstarejše društvo v Mislinjski dolini. Njegovi začetki segajo
v prvo polovico prejšnjega stoletja: v leto 1928, ko so ustanovili Olepševalno tujsko prometno društvo Slovenj
Gradec. To se je v naslednjih desetletjih nekajkrat preimenovalo, preživelo je vzpone in padce, menjavali so se
zanesenjaki, dejavni v njem ...

Osrednja dejavnost zdajšnjega društva (uradno ime: Turistično TD Slovenj Gradec so bile v tem času usmerjene še zlasti v ure-
okoljsko društvo Slovenj Gradec, a se pogosteje uporablja janje in vzdrževanje pohodniških poti, izobraževanje in
prejšnje, krajše ime – TD Slovenj Gradec) je prizadevanje za ozaveščanje javnosti o izboljšanju odnosa do okolja, izdali smo
izboljšanje razmer na področju turizma in pospeševanje njegove- številne informativne zloženke in pripravili več odmevnih foto-
ga razvoja, še zlasti pri pohodništvu, ohranjanju kulturne in grafskih natečajev. Na naših okroglih mizah in predavanjih smo
etnološke dediščine, urejanju okolja ter izobraževanju in gostili številne priznane strokovnjake z različnih področij. Leta
ozaveščanju prebivalcev slovenjgraške občine o njihovi pravici 2013, ob 85-letnici društva, smo izdali prvi koledar s starimi foto-
živeti v zdravem in urejenem okolju. grafijami območja, kjer smo dejavni; dve leti pozneje smo izdali
Pod okriljem našega društva deluje sedem sekcij: za pohodništvo, koledar z novejšimi posnetki, ob 90-letnici pa bomo znova izdali
ocenjevanje okolja, fotonatečaje, izobraževanje in informiranje, koledar s starimi fotografijami – ne zgolj naše občine, ampak tudi
ekologijo in nove projekte (zdaj aktualen je Povežimo Mislinjsko nekaterih drugih točk v Mislinjski dolini, ki so pomembno pripo-
dolino) ter sekcija mladih članov TD Slovenj Gradec. mogle k razvoju turizma na tem območju.

Od pohodniških poti do fotografskih natečajev Priznanja za urejeno okolje
V zadnjem desetletju je nekatere prireditve in dogodke, ki so pre- Še zlasti nas veseli, da smo v tem obdobju spodbudili razvoj
rasli okvire in zmogljivosti društvene dejavnosti, prevzel Javni za- primestnih gozdov Dobrave v rekreativne namene, da smo ure-
vod za turizem in šport Spotur Slovenj Gradec. Ključne aktivnosti dili prvi fitnes v naravi v MO Slovenj Gradec ter odstranili in ob-

Lipov list - December 2017

novili več neurejenih površin na robu mesta, ki so zdaj prostor za Cenimo, kar imamo 13
rekreacijo, počitek in medgeneracijsko druženje. S svojimi ak- Premalo se zavedamo, na kako lepem in zanimivem koščku planeta
tivnostmi smo pomembno pripomogli k urejenosti kraja ter pri- živimo. Bodimo ponosni na naša urbana središča, podeželje, kulturno, Fokus
dobitvi številnih priznanj in odlikovanj zanj: poleg številnih zgodovinsko in etnološko izročilo – območja, kjer živimo, in vse Slovenije.
priznanj Turistične zveze Slovenije smo najbolj ponosni na zlato Prizadevajmo si, da bomo lahko te lepote in neokrnjeno naravo prepus-
priznanje Entente Florale v letu 2015. V prizadevanja za varovanje tili zanamcem, še prej pa jih – na način, ki je okolju, domačinom in
narave in okolja vključujemo vse generacije. obisko­valcem prijazen, ponudimo na ogled ljudem, ki jih znajo ceniti.
V vseh teh letih smo člani TD Slovenj Gradec pripravili številne do- Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2018 vam želimo.
bro obiskane prireditve in dogodke, s katerimi smo popestrili
dogajanje v kraju in pripomogli k boljši kakovosti življenja v Peter Cesar, predsednik TD Slovenj Gradec
občini. Foto: arhiv TD Slovenj Gradec

TD Slovenj Gradec je uredilo prvi fitnes v naravi v Mestni
občini Slovenj Gradec.

Razmere na področju turizma v MO Slovenj Gradec in Mislinjski
dolini ter vlogo TD Slovenj Gradec do leta 2008 je podrobno opi­
sal prof. Jože Potočnik v zborniku »Prispevek k zgodovini turizma
v Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini«, ki ga je društvo izdalo ob
svoji 80-letnici, stoletnici mestnega parka in 70-letnici mestnega
kopališča.

Urejanje in vzdrževanje pohodniških poti spada med ključne Pohodništvo je eden najpomembnejših turističnih proizvodov
dejavnosti TD Slovenj Gradec. Mislinjske doline.

Lipov list - December 2017

14

Fokus

V zaselku Žabja vas je TD postavilo informativno tablo, ki seznanja z zgodovino vasi in vabi obiskovalce k spoznavanju znanih in skritih
kotičkov kraja.

Turistično društvo Zadvor

Da bi kraj ostajal domač in
izviren in da bi se vsi v njem
dobro počutili

Zadvor leži na vzhodu Ljubljanske ravnine med Ljubljanico in Zadvorskim hribom. Vas je zelo stara, prvič je bila
omenjena leta 1336 kot Duor in šele konec 19. stoletja kot Zadvor. Poimenovali so jo po dvoru koseških knezov,
ki je stal na robu vasi.

Ime Zadvor si je nadelo tudi turistično društvo, ki so ga ustanovili leta stalimi društvi in ustanovami). Prepletamo prijetno s koristnim – na,
1973 – v želji, da bi ohranili kraj domač, izviren in privlačen za ljudi, saj denimo, delavnicah izdelovanja velikonočnih aranžmajev in voščilnic.
se je Ljubljana tedaj čedalje bolj širila tudi na vzhod, njeni prebivalci Med spomladanskimi dogodki je še tradicionalna Salamiada, na ka­
pa so bili željni rekreacije in družabnega življenja. teri se srečajo in pomerijo lokalni izdelovalci salam. Tradicionalna sta
Društvo ima zdaj 99 članov in članic, ki pripravljamo in sodelujemo tudi kresovanje in prvomajski pohod na Molnik, 582 metrov visok
pri izvedbi številnih prireditev ter si prizadevamo za prepoznavnost hrib na vzhodnem obrobju Ljubljanske kotline.
tega dela Ljubljane. Društvo skrbi tudi za pripravo in izvedbo krajevnega praznika ter
udeležbo na sadjarski razstavi v Sostrem in na Zeljadi v Zajčji Dobravi.
Pisan šopek prireditev Pripravljamo tudi Golažijado, letos je bila ob koncu poletja, že šesto
Med odmevnejšimi prireditvami so koncerti, ki jih pripravljamo ob 8. leto zapovrstjo; štiričlanska strokovna komisija je imela veliko dela, da
marcu, materinskem dnevu in dnevu mučenikov. Zgodaj spomladi je izbrala najboljši golaž in najlepšo stojnico!
pripravljamo čistilno akcijo Za lepšo Ljubljano (v sodelovanju s preo- V sodelovanju s krajevnim športnim društvom smo jeseni pripravili

Lipov list - December 2017

15

Fokus

Tradicionalna Salamiada, na kateri se srečajo in pomerijo Ko zadiši po golažu ...
lokalni izdelovalci salam

kostanjev piknik in športni dan v ČS Sostro. »Športniki« so poskrbeli Zadvora, ki so v bližini vasi ustanovili prvo partizansko četo. Spomenik
za športne dejavnosti in pečen kostanj, »turisti« pa smo poskrbeli za je tudi izhodišče za rekreacijo na prostem, med drugim na trimski
družabno popoldne s praženim krompirjem in palačinkami. stezi, tukaj pa je urejeno tudi otroško igrišče.
Leto bomo, kakor po navadi, sklenili s turnirjem v taroku, koncertu ob Pri nas se rade srečujejo mlade družine. In zanje smo letos znova pri-
dnevu samostojnosti in enotnosti in prednovoletnim srečanjem pravili družabno srečanje, na katerem si starši izmenjujejo prigode in
članic in članov TD Zadvor. nasvete, otroci pa se brezskrbno zabavajo v družbi članic društva.
Priljubljena brunarica in Gostilna pr´Francet Medgeneracijskemu sodelovanju in druženju na splošno namenja-
Za še boljšo prepoznavnost kraja, njegovih ljudi in običajev smo letos mo veliko pozornost. Tako sodelujemo tudi z vrtcem Pedenjped,
skupaj z Društvom glasbenih ustvarjalcev (GDU) pripravili snemanje enota Zadvor, in OŠ Sostro.
humoristične glasbene serije Gostilna pr´Francet v brunarici TD Zad-
vor ob vznožju Zadvorskega hriba. Simbolično okno
Brunarica je sicer postala osrednji prostor druženja; z veliko dobre Letos smo se vključili tudi v vseslovensko akcijo Turistične zveze
volje in prostovoljnega dela pripravljamo tukaj tudi več prireditev in Slovenije Zelena okna. Pri bajerju v Žabji vasi, zaselku vasi Zadvor,
srečanj, najemnica brunarice pa skrbi za kakovostno ponudbo in pri- smo postavili simbolično okno s pogledom na Marenček, kopasto
jetno razpoloženje, s čimer slovi daleč naokoli. vzpetino, kjer so odkrili najdbe, ki dokazujejo, da je tu nekoč stal
Pod brunarico je spomenik padlim med drugo svetovno vojno iz grad, ki ga je leta 1511 porušil potres. Ostali so le njegovi temelji
zadvorske krajevne skupnosti. Postavljen je bil tudi v čast vaščanom in razvaline. V zaselku smo postavili tudi informativno tablo, ki
seznanja z zgodovino vasi in vabi obiskovalce k spoznavanju
Bajer v Žabji vasi znanih in skritih kotičkov našega kraja, na katere smo domačini
zelo ponosni.

Zazrti v prihodnost
Člani in članice TD Zadvor pa tudi radi pogledamo čez svoj prag in
pridobivamo nova znanja – na spomladanskih in jesenskih izletih;
letos smo raziskovali Furlanijo - Julijsko krajino in Belo krajino.
Delovanje našega društva je usmerjeno v prihodnost. Tudi v prihod-
nje bomo poskušali obogatiti življenje krajanov in obiskovalce od
drugod. Še naprej bomo pripravljali prireditve, ki bodo promovirale
domači kraj in posebnosti tega dela Ljubljane.
Obiščite nas v našem lepem kraju – dobrodošli!

Besedilo in foto: Mojca Eržen, predsednica TD Zadvor

Prepletanje prijetnega s koristnim na delavnicah izdelovanja velikonočnih aranžmajev in voščilnic

Lipov list - December 2017

16

Turizem smo ljudje

Foto: Andraž Sodja

Jure Sodja, TD Bohinj

Za lepši dan: naj
vsakdo prispeva nekaj
dobrega okolju, kjer živi

Jure Sodja je v dobrem desetletju, odkar živi in dela v Bohinju, postal skorajda ikona turizma in prostovoljstva
v domačem okolju. V Turističnem društvu Bohinj je sicer zaposlen, a je že deset let dejaven prostovoljec na
področju turizma in dobrodelnosti.

V času, ki je prežet s potrebo po materialnem, je zaveza prosto- Živi v Bohinjski Bistrici, kjer je preživel prvo poldrugo leto svojega
voljstvu še zlasti spoštovanja vredna. Od kod nagib za to? »Verjetno življenja, odraščal pa je v Ljubljani; na Gorenjsko se je vrnil leta 2004,
to poraja neka notranja želja ... No, na začetku je bila mogoče na- potem, ko je s potniško velikanko šest let plul po svetovnih morjih.
ivnost. Vsakomur, ki me je za kaj prosil, sem odvrnil: ’Ja.’« smeje
pripoveduje Jure Sodja. Dobrodelnosti pa se je »zaobljubil« po Šest let na velikih morjih
težavnem rojstvu prve hčere: »Takrat so nam bile kozmične sile zelo Že kot otrok je imel neznansko rad potepanja, pa četudi so bili to
naklonjene,« se nasmehne, »in obljubil sem si, da bom vračal dobro, zgolj nakupovalni izleti v Trst, pripoveduje. In smučanje v Avstriji. Pa
da bom povrnil dobro, ki mi je bilo naklonjeno.« To, da nekomu poletni meseci v Dalmaciji ... »Oboževal sem te začasne selitve v nova
pomagaš, seveda prinaša tudi osebno zadovoljstvo, veselje, da okolja. Ko sem končal prvi letnik srednje šole, sem šel na svoje prvo
lahko spodbudiš spremembe na bolje, razmišlja. Poleg tega se mu samostojno potovanje – z InterRailom na Škotsko. Ugotovil sem, da
zdi prav, da v skupnosti, kjer živi, prispeva nekaj dobrega. Če bi to sta si Škotska in Slovenija precej podobni, obenem pa tudi to, da
počeli vsi, bi bilo življenje v okolju, kjer živimo, zanesljivo lepše, je Slovenije skorajda ne poznam. Tako sem mami dal nalogo, da sva
prepričan. vsak drugi konec tedna potovala po Sloveniji.«

Lipov list - December 2017

Jure je obiskoval srednjo gostinsko šolo in po njej si je želel odpreti 17 Turizem smo ljudje
svoj lokal. Željo je uresničil v Višnji Gori, a je lokal kmalu zaprl in začel
iskati nov izziv. V tujini, če bi bilo le mogoče. Našel ga je na veliki Slap Savica, ena osrednjih naravnih zanimivosti na Bohinjskem Foto: Mitja Sodja/www.slovenia.info
potniški križarki družbe Carnival Cruise Lines. Nanjo je odšel leta 1998
in ostal šest let, vsako leto je na ladji preživel od sedem do deset Na mladih svet stoji
mesecev. »V teh letih sem obplul Florido, Karibe, New Orleans, Jure je tesno vpet tudi v delo TZS in v njene projekte – med
severnoameriško obalo, Aljasko, Kalifornijo, Havaje, iz Trsta smo pluli drugim je novi vodja ocenjevalne komisije festivalov TZS za otroke
v New York ... Delal sem vse dneve in nisem bil skorajda nič prost. in mlade Več znanja za več turizma in Turizmu pomaga lastna
Začel sem kot pomočnik natakarja, nadaljeval kot natakar. Čez čas glava. Ta sta mu najbolj pri srcu, saj ga otroci in mladi navdušujejo
sem si zaželel spremembe in sem zaprosil za mesto v turistični agen- s svojo domiselnostjo in energijo. Žal mu je, da destinacije in
ciji na ladji. Tam sem bil tri mesece – v beli obleki in glavni frajer z društva preredko prisluhnejo zamislim, ki se porajajo na festivalih.
vozovnicami za izlete,« se v smehu spominja. »A to je bilo skoraj pre­ »Včasih je treba pogledati z otroškimi očmi, če hočeš videti stvari
lepo in zavedel sem se, da bom tako nadaljeval še dvajset let, če čim na nov, neobremenjujoč način.«
prej ne odidem. Nisem hotel početi enakih ali podobnih stvari na Pri TD Bohinj sicer ustanavljajo sekcijo mladih. »Želel bi si, da bi
ladji še dvajset let ... Tako sem se leta 2004 vrnil v Slovenijo in se pre- mladi prišli k nam, ker bi si nekaj želeli narediti – zdaj se mi
selil v Bohinj.« Je izkušnja na terenu nadomestila študij? »Pozneje sem obračamo nanje, jih prosimo ... Prava pot bi bila, da bi mladi vi-
končal višjo gostinsko in turistično šolo na Bledu.« deli v delu v društvu neko priložnost.« A marsikje mladih niti ne
Po selitvi v Bohinj je sprva vodil lokal v bližini Bohinjskega jezera. V TD spustijo v društvene vrste, je kritičen.
Bohinj se je zaposlil, ko je to po novi sistemizaciji delovnih mest Vse je naše!
razpisalo mesto za nekoga, ki bi skrbel za prireditve v kraju in slap Kaj pa meni o bohinjskem turizmu? »Bohinjci si dolgo niso kaj
Savica, nad katerim bedi društvo. Zdaj je pristojen še zlasti za pri- prida prizadevali za smelejši razvoj turizma. Imeli so jezero, ljudje
reditve, opravlja pa še precej drugih stvari, poleg tega je, med drugim, so tako ali tako prihajali. Imeli smo srečo, da je zgodovina
ustanovil komisijo, ki je v društvu pristojna za urejanje okolja. vzdrževala razmere v Bohinju takšne, kot smo jih (bili) vajeni: s
prostim dostopom do jezera, počitniškimi hiškami podjetij v
Kultura v tem grabnu? Ukancu, ki bi se sicer verjetno razvil v elitno letovišče, in podobno.
Preden se je zaposlil v TD Bohinj in ko je še delal v lokalu ob mostu ob Slabša plat tega je, da je Bohinj še vedno podcenjen, s prenizkimi
jezeru, je začel s peščico zanesenjakov prirejati kulturno-umetniški cenami, odnosom Slovencev v slogu ’Vse je naše!’ ... V zadnjih de-
Festival Kanal, ki je bil letos že 13. leto zapovrstjo. Ob tem se spomni setih letih se turizem vendarle vidneje razvija, čeprav še vedno
anekdote: »Mizar, ki nam je izdelal stopnice do prireditvenega pros- preveč v slovenski maniri ograjevanja vrtičkov, vendar se.«
tora, se nam je smejal: ’A ste nori, kultura v tem grabnu?’ Največja Dan ima le 24 ur, teden sedem dni in tako naprej. Jure Sodja pa
nagrada našemu delu je bila, da je prav ta mizar pripeljal čez nekaj let ima poleg vseh delovnih obveznosti in prostovoljnega dela tudi
svojo ženo na enega od koncertov na festivalu.« družino, ženo in dva otroka. »Seveda, tudi zanje si je treba vzeti
V času, ko je bil v lokalu, je namreč opazoval, da v Bohinju poleti pri- čas. Sicer bodo kovčki pred hišo!« smeje sklene pogovor.
manjkuje prireditev med tednom. »Vse so bile ob koncih tedna. A Mateja Gruden
turisti so bili tukaj po več dni, tudi med tednom – in prav za te goste,
ki si jih najbolj želimo, ki ostajajo tu dalj časa, ni bilo nikakršnih pri- Lipov list - December 2017
reditev. Od tod tudi odločitev, da smo Festival Kanal pripravljali sredi
tedna, četudi so nas prepričevali, da mora biti ob koncih tedna.«

Skrb za turistični razvoj destinacije
TD Bohinj je z nekaj več kot desetimi zaposlenimi, dejstvom, da
upravlja eno največjih bohinjskih znamenitosti, slap Savica, ima pa
tudi svoj kamp in gostilno, denimo, v turistični društveni organi-
zaciji prej kot ne posebnost ... »Osrednji temelj delovanja društva je
trženje nastanitvenih zmogljivostih članov društva. Pred desetletji
je društvo tudi prevzelo urejanje okolice slapa Savice in začelo po-
birati vstopnino za ogled slapa. Glede tega imam zelo jasno mnen-
je, čeprav je vstopnina marsikomu trn v peti. Če ne bi društvo po-
biralo vstopnine, ne bi imelo denarja za urejanje okolice slapa in
ena najlepših znamenitosti Slovenije bi bila eno največjih smetišč v
Sloveniji. Društvo je uredilo varno pot do slapa, trgovinico, sani-
tarije ... Savico si na leto ogleda več kot sto tisoč ljudi – predstav­
ljajmo si, kako bi bilo videti, če ne bi za njegovo okolico nihče skr-
bel. Ves denar od vstopnine se namenja dejavnostim društva, ki
tudi zagotavljajo živahnejše dogajanje v destinaciji, se pravi, v na-
daljnji razvoj destinacije. Iz tega nimamo nekega velikega posla in
dobička – denar se vrača v razvoj. Pozneje je društvo odprlo še
kamp Danica in gostilno ... Ampak ob tem si prizadeva, da ni zgolj
podjetje, ampak je tudi društvo, kakršna jih je večina v slovenski
društveni organizaciji: svojim članom omogoča različne vrste
pomoči, tečaje ...« razlaga Jure.
»Pot je jasna. Tam, kjer imajo turistična društva možnost, da se lotijo
posla, naj se ga lotijo. Naj nekoga zaposlijo. Razvoja društev ne bi
smeli omejevati na raven golega prostovoljstva, če imajo drugače
možnosti.«

18

TZS

Zmagovalne ekipe letošnjega državnega tekmovanja

Državno tekmovanje za zlato kuhalnico

Mladi vsako leto
znova presenetijo

Kranjska klobasa s prilogo in sladki skutni štruklji so bili letošnji izziv mladih na državnem tekmovanju TZS za
zlato kuhalnico, ki je bilo sredi oktobra na Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Kranjski Gori. Na njem je svoje
spretnosti predstavilo šestnajst osnovnih šol. Zlato kuhalnico so prejeli učenci OŠ Železniki, srebrno OŠ Ljubno
ob Savinji, bronasto pa OŠ Jožeta Krajca Rakek.

»Letos sem bil drugič v komisiji državnega tekmovanja za zlato kuhal- je pokazal zelo dobre ročne spretnosti in postal mojster raviolov. Krištof
nico. Že lani sem bil navdušen nad znanjem in ročnimi spretnostmi je dobro vrtel kuhalnico. Aljaž se je izkazal pri sladicah – in bil je tudi mo-
tekmovalcev, tako da sem bil glede letošnjega napredka kar malce v tor ekipe, a je moral dva tedna pred regijskem tekmovanjem na ope­
dvomih. Vendar so me tekmovalci in njihovi mentorji presenetili, saj racijo. Nismo vrgli puške v koruzo, pridružila se nam je Eva. Čeprav smo
so raven znanja in predanosti kuhanju pripeljali do točke, ko bi jim jo imeli pred tekmovanjem samo dva ’treninga’, so nam bile zvezde naklon-
lahko zavidali učenci srednjih šol. Vse, od priprave delovnega mesta, jene in smo zmagali. Pred državnim tekmovanjem pa se nam je znova
rezanja zelenjave in mesa ter priprave testa, do izbranih receptov in pridružil Aljaž,« je povedal Davor Družinec, mentor zmagovalne ekipe.
predstavitve jedi je bilo zelo domiselno in izvirno. Pri kuhanju je neka- »Kranjsko klobaso in skutne štruklje so učenci že poznali, je bila pa
terim šlo bolje kot drugim, a sta na koncu odločala videz in okus jedi, morda prav zato naloga zahtevnejša: kako pripraviti nekaj poseb-
ki sta bila letos izjemna. Komisija je imela kar težko delo, da smo do- nega, unikatnega, iz jedi, ki je na prvi pogled preprosta? Predlagal
bili najboljše tri ekipe,« je dejal Martin Blejec, predsednik ocenjevalne sem nekaj jedi, ki smo jih nato skupaj razvijali in izpopolnjevali. Na­
komisije, in dodal: »Zame so bile vse ekipe zmagovalne. Upam, da zadnje smo se odločili za raviole z nadevom iz kranjske klobase,
tistim, ki niso bile med prvimi tremi, ni vzelo volje do prihodnjih tek- peno iz slanine, pire gomoljne zelene z gorčičnimi semeni in
movanj. Veselim se jih, saj me resnično zanima, kako nas bodo mladi popečeno kranjsko klobaso. Za sladico pa smo pripravili kvašene
presenetili prihodnje leto!« skutne štruklje s figami in orehi, gratinirane skutne štruklje, jabolčno
čežano in orehov krokant.«
OŠ Železniki, zlata kuhalnica: Eva Benedičič, Kris Šolar, In kako so državno tekmovanje doživeli učenci? Aljaž se ga bo še
Krištof Frelih in Aljaž Demšar (9. razred) zelo dolgo spominjal z nasmehom na obrazu, Eva pa je dejala, da je
»V ekipi za tekmovanje za zlato kuhalnico so bili najprej le trije učenci. Kris bila izkušnja poučna, še zlasti pa zabavna.

Lipov list - December 2017

19

TZS

Pod budnim očesom Elvisa Kudića, člana ocenjevalne komisije Zmagovalni pogrinjek

OŠ Ljubno ob Savinji, srebrna kuhalnica: Laura Šušterič, Za dekleta je bila izkušnja nepozabna, je še povedala njihova men-
Maja Ermenc in Deja Nadlučnik (9. razred)
torica, tudi zato, ker so spoznale kuharje, ki v slovenski kulinariki nekaj

Učenke ekipe OŠ Ljubno ob Savinji so sirove štruklje in kranjsko štejejo.

klobaso poznale, pripravljale pa jih še niso oziroma niso z njimi še

nikoli ustvarjale novih jedi. Zato jim je bilo tekmovanje precejšen

izziv, je povedala mentorica Marija Ermenc. Vse sodelujoče učence je sponzor tekmovanja Ljubljanske mle-

Za recepte so vprašale mame, babice, tudi v lokalni gostilni, ki slovi na karne nagradil s svojimi izdelki, učenci najboljši treh ekip pa so bili

tamkajšnjem območju po najboljših štrukljih daleč naokrog. Zatem dodatno nagrajeni še z izdelki sponzorja Kotanyi. Vse tri najboljše
DrŽaVnO TekmOVanje 2012so se lotile dela: »Štruklje smo kuhale v bombažnih servietah, folijah,
ekipe je eden najbolj priznanih kuharskih šefov, Uroš Štefelin, na-

pa v slani vodi in na pari. Tako smo postopoma, z eksperimentiran- gradil s kuharsko delavnico v svoji restavraciji Vili Podvin pri Ra-

jem, ustvarile okus, ki smo ga predstavile tudi na tekmovanju. dovljici.

Štrukljem smo dodale na krožnik brusnično omako in hruško, poku-

hano v portovcu, za hrustljavost in piko na i pa smo namesto OŠ Jožeta Krajca Rakek, bronasta kuhalnica: Ana Benčan,

prepraženih drobtin raje pripravile drobljenec. Tudi pri pripravi jedi iz Ema Zdovc in Zala Stražišar (8. in 9. razred)

kranjske klobase smo veliko eksperimentirale. Vse so bile dobre, a

nekatere premalo zahtevne. Tako smo sklenile pripraviti kruhovo Ključno vprašanje: Kako pripraviti nekaj novega, drugačnega iz jedi, ki
rolado s kranjsko klobaso, zavito v mrežico in zlato zapečeno. Da pa
je bila jed popolna, smo h klobasi dodale še hrenovo omako. Priprava kuHaLnicaso na pogled preproste? Pri štrukljih so dekleta najprej sklenila za-

te jedi je bila glede na omejen čas kar zahtevna, še zlasti, če moraš v menjati rozine s kandiranimi pomarančami, »ideja, ki se je izkazala za
fantastično. A še vedno je manjkala pika na i ... Kako pripraviti štruklje,

eni uri poleg nje pripraviti še štruklje.« da bodo tudi lepi na pogled? Pa smo poskušale ... Zmagal je mak,

najprej kot del nadeva, zatem pa (tudi v tekmovalni jedi) še kot ses-

tavina oziroma dodatek vlečenemu testu,« je povedala mentorica

DrŽaVnO TekmOVanje 2012Gabrijela Prelesnik. Del ekipe je bila sicer tudi osmošolka Ana Potužak,
»rezervna« tekmovalka, na državnem tekmovanju pa glavna foto-

grafinja in motivatorka ekipe.

»Pri klobasi je bilo dela in ’možgančkanja’ malce več. S pomočjo

knjige Mojstrovine s kranjsko klobaso smo se domislile priprave

klobase v omaki s še dvema pristnima slovenskima sestavinama:

teranom in slovenskim domačim medom. Kot protiutež kislini

vina smo omaki dodale suhe brusnice. Za prilogo smo pripravile

kuHaLnica domače testenine in se spet poigrale z okusi: v testo smo dodale
črni poper in limono.«
Izkušnjo so dekleta povzele z besedami: »fantastično, noro dobro,
spet bi ...« Zala je ob tem še dejala, da bi jo privoščila vsakemu nade-

budnemu mlademu kuharju. »Časovna omejitev in strogo oko

komisije sta seveda pritisk, toda prava ekipa in pozitivna motivacija

mentorice premagata vse!«

Osnovnošolci med pripravo jedi L. L.
Foto: arhiv GTZ in TZS

Nad tekmovanjem je bil navdušen tudi šef Domenico Maggi iz
Italije, kontinentalni direktor Svetovne zveze kuharskih društev
WACS za južni del Evrope, ki je bil gost letošnjega GTZ. Kot je po-
jasnil, v tujini še ni videl tekmovanja, kjer bi se kuhe lotili
osnovnošolci; po navadi tekmujejo bodisi dijaki srednjih šol ali
reprezentance.

Lipov list - December 2017

20

TZS

Srečanje gorenjskih
turističnih delavcev

Letošnje leto mineva v znamenju častitljivih jubilejev društev, članov Gorenjske turistične zveze (GTZ): TD Škofja
Loka praznuje 120-letnico, TD Dovje - Mojstrana 110-letnico. Obe društvi sta na letošnjem, 47. srečanju gorenjskih
turističnih delavcev, ki je bilo oktobra v Gorenji vasi, tudi prejeli priznanje GTZ.

Srečanje, ki ga je letos pripravilo TD Gorenja vas, je namenjeno pred- Na srečanju so podelili tudi priznanja v okviru projekta TZS Moja
vsem temu, da se člani turističnih društev Gorenjske (v Poljanski do- dežela – lepa in gostoljubna pod sloganom Dober zgled, drobne
lini se jih je zbralo 180) srečajo, se družijo, si izmenjajo izkušnje pri posebnosti, ki bogatijo kraj; prejela so jih: TD Kranjska Gora, Bohinj,
delu in se tesneje povežejo med seboj. Dovje - Mojstrana, Begunje in pa Kralov čebelnjak iz Sela pri Bledu.
Del srečanja je bilo tudi spoznavanje zanimivosti kraja, kjer je poteka- Podelili so tudi priznanja dolgoletnim članom gorenjskih turističnih
lo: tako so se lahko člani društev podali na pohod po poti Rupnikove društev in imetnikom najlepših gorenjskih nageljnov (na fotografiji).
linije, si ogledali Tavčarjev dvorec Visoko – letos mineva sto let od
izdaje njegove povesti Cvetje v jeseni – ali rojstno hišo slovenskih Mirjam Pavlič
slikarjev Janeza in Jurija Šubica. Foto: Damijan Janežič

ume: Turistični vodnik Srednješolska turistična tržnica Več znanja za več
dnik 2018 turizma na temo Kultura turizem,
nuar 2018. Razpisujemo tekmovanje bo 31. januarja 2018 na sejmu Natour
0. marec Turistični vodnik 2018 za Alpe-Adria v Ljubljani med 10. in 19. uro.
aja 2018, mlade od 16 do 29 let. Kandidate
lahko prijavijo turistična društva ali šole na Na njej se bo s produkti kulturnega turizma
prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si. predstavilo 44 srednjih šol iz vse Slovenije
Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema in tujine.
pripravo seminarske naloge in praktični del, ki
zajema vodenje skupine na terenu. Kulturna doživetja
Rok za prijavo na tekmovanje je bodo mladi predstavili
22. januar 2018. na stojnicah v hali C.
Rok za oddajo seminarske naloge je
30. marec 2018. www.turisticna-zveza.si
Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2018,
državno pa septembra 2018 v Celju.

Teden pred začetkom sejma (od 24. 1. do 31. 1.)
pa bo mogoče njihove turistične spote že všečkati
na Facebooku TZS.

Vabljeni k ogledu in všečkanju!

Lipov list - December 2017 27/11T/1Z7So1g1la:s4K81.indd 9 27/11/17 11:58
TZSvodnikOglas1.indd 12

V Sloveniji ni dolgčas

kRoatzisčtkaihvaGjraasdliecžvaskritih

pOstpribudbmaprroodzRoaiUepjbnbdlizkaamHusvososodiosozzmčtipltlt1lrhabsNaileojntinamoviaocitN7ečsčivSnigovcemaJinčsačedndn.endčkao3euaektvkkodalAersoveujoeoepijvrr0tooasiscjd,tdlkuvvaduzrdvkJu,jarirtlrprvapjsi1oDhkokaaaaotršieeaažnahjooiižlkahocaizršsae0repbjsitnjsnbdzrreei,bdsneaučlvesil,ešru.lpcsčrdTzisseenosir,zjlz,vinačscalctiiniotšvnukito»idaiscnas,dsoiaanes,izaejatsnhneirtetuozaarrvsŠovhivptrhtopaevojvčitainubstačiašsaalseosižzo,nvol.cepnrvtlniavijokevrgliosaelirvlra1lpeicelsinnaeoakzajaoužkbletpredjajipi8vlčakšookosnndin,zbrrso,kvseclotrai.naitiraeslnokntnrjtmeei:ujiioeoeitvizczll,tgažie»jinhuoaeesjh;jaažptbmhaaopsvznnukerbaslkedm.tarnieva.šaerrlonrlniieoiž.nttGtvikiohanacainikjdažešepliivduDrkoeoaitas1noo,«rnč,uajsrčonplnro.vaodatkprtvre5iajgokrotjzlsaNasaiuadaoždre)erkaadčuton0ain,elssarzdlinmigrdej«vnsaeakvnodo,mtvvkadlpet2jitrjinehevjdi,lžeeleea–iečegaouvhjep5bonikšrMea.mennaknd»lealkjgt.svisčojddojinenjlpGea,zaipizčioogtaoivdiinlezhdgojlmio,psžnkiodprreoacecabočpeedtkailutbmiriioda,ojazleoanzvhuumcglžaanviodi,eijkmpdpšvdzsgdeseioondčnaldenheotjčgteedeknirviomjkviasriedihražei1ithsdmbia.p,rnnek,kucbbdmruažtžr7i.nbiifiavornjaeaiegnthokaadieTn.rVe.uaobzuž,ratavirnaviŠedižvdaie:iohlpapokzgdoez.ičbtkgujrjaek»čsauizuelseoeboMsliadzaiasžoobspatkcisntmit,.vncdrslaititpoataeeornvinsnaiieveouiebavesnnevlknrnm1ievbcnadirk«pvoevl,lvjllaji.j«eraaeojovn,tleiehaesadetkobaelblendgntari.eivja,;jdenzhseBtdotjsrsazbdaoaasha,opnesareoteradozsnka,noimmtaoddnoailasscaždrijp7iivms.jdheacvzenkpnedpaievaeoo.Ntčadketosnvvakeieurrikčoejdkrukijn.ketaeeasasi7ččhaaridhjknenoPvtšbjaslnutač.iresDzs,kao,ipie,aiaaojjibjjliolltuhjcaeavkeminniiporrsz(ka,cjčlznedpuae1pon,ievetski,rinmceplarej,e7otšrgusnv.ikoizpjj.niaoičshktn.akajoj.ohsvaišešvsoovekpalbduVst,ovdjdaearesašbdaeolijdpjsrpakoko.ičeb,eadockivgoakriaorjpNaoukžzcjidnooojdnatko2anloadTiaaekrmnjtekčlčsmise0ebazr.juannranlmdrsnlkiunleeoovi1kuuieordiecviGataaisboh,ii,ljph8mbtisžldlleceitjavnhaiannriaot.eerarinčioa,,vh,acziarsainvpršdjšivakernejkenpekieeiiGerehbnrojk-ojlmazjžaderas-ja­jnaaulke.-npnd,ja.rejeiaiiekzthli-žih,-u


Foto: arhiv Društva za ohZrdanenjaknajeZdabeduikšočvineec

V božični čas smo vas povedli že na prejšnji strani, in malce se bomo zadržali v njem tudi na teh, obenem

22 pa se bomo prekucnili iz starega leta v novo, seveda s silvestrovanji na prostem po vsej Sloveniji, večjih

in manjših mestih in krajih. Vmes se pa tudi kakšen pohod najde, da se med številnimi praznovanji tudi
malce razgibamo! Pa srečno!
V Sloveniji ni dolgčas
SsmreudčišačnujeLjvubljaneVos1bedcp0olepj.oevdiinnrv,oavae1lmdtpo9eeo.ičonlupjaetirjorokisolm,.zdkSa1aeum8nočd.usiršokdgččeeaae6mnnc.Kejilzepemairtmbaaabonzersaaeblte,aoroserstkonezruosp. ptnTkliao.eiančOvbenNdoosoopp,dvtvrrreteooodmmkV1obe9spizčtot.orv:jglawluvjduunswsabautnvklaawjsarrdLk.šjnlajjeeauusnmvrkbba.ihllzmjjčaavavennesrd­iaut.-si vBjoažmičinPaeskkerlivnost


opskzivosrgveTeedoputpmuddr1či,bsz5iinlkolao.eearut–isoškrčeksaszpeugtsderheboeroaoedbhnmžb1oooi7ečdjabn..vo3mieo0mnPd)zoao.gop,PsOčokoesbadrpkbbjibersilaenkjleermozvd(nav2ilrotajd5ueal.vgcmliianibepbodp2rdion6ozodo.idzbdsorazpreeeorcdmsteteevoommne.žpteievlboamne-riallia,
Več: wwFwo.ttod:-ZseKmŠTpŽeateler.csi

kLreadljeensotvboožično


dSpvMonnžoDlmeiaelvavmždeoečanegctejbesonalsoeevetkptždomriir.učag.hi.nlMrkjliaeeprcaloveacjlačj,ejsekssvtplsarei,ctoakbveniluov,aipvežhp(rojlkikreičkdiaopadit2rreekaaš5rtrejvio.eihsldjtaoisioazgpjbojlren3rdaeme1ilahcd.djndioaivnnojedoosaciptrtzenaveramneeolendipgbdosloaertehaapdnlvonreeeeobdnoldi.eis1.hss.injlt6Soaaes.tp,veldm1aooe7pžvreŽ.oikei?invkrzvVadee1li?jasn8ejoajI.snvstvutelivokidrcsuij-)eeke,irli
VečF:ohttotp: w://wlewd.nkorapnlejszkaan-gjeo.croa.msi

Lipov list - December 2017

23

Krog prijateljstva V Sloveniji ni dolgčas
na Bledu

Na predzadnji dan starega leta si bo mogoče na Bledu znova po-
dati roke in skleniti krog prijateljstva okoli jezera. Dogodek prirejajo
že od leta 1999, vsako leto. Vsem, ki sklenejo krog, pa večer
polepšajo tudi svetlobne predstave na jezeru. Dogodek bo v so-
boto, 30. decembra, ob 16. uri.

Več: www.bled.si
Foto: Jošt Gantar/www.bled.si

Zlata lisica PLeonhdoadvzskbiahkglaomriicpaho

Mes5jvvnanoa4azenaegrr.netijuLglbbooeniaasoovždorinjčrjlaaajsSškeknien2ghooPae0abkojsPvž1oolhsanoe7lmdiolčeh,oojr2gdouimjha0zaorčj.aiaeg0ssssrtt0aesbeska0jmkdlaodiielnnloiguevgojvečlnaPezeataoadpuplrečhsadapoeskloiocklitsahrkeadejlveuolvaMb,mvjsdazokarsanioeisorsuitgdzpbbFklsaoiaroošomnriVdtčdjtrtoaaeoesokuekč:ossljčiiiowp:vnsmvmaweiercwnnstetwoPuekawsvvo;idtwvhsla.hzeiseij..nlzaotpvlSojolatosrNarlvojsmoa,etevavka6gbmnseoel.ciotiinsin.oannililejcži.jpuijn7entiai:zeoo..fsoi VppsgbonLosooeoltajiuuzrnl»iapduczdšraebičaernr.aavpjzVakvdiarjevnioapčvalil:acesrbieopnečjie,jsoioivktvnvčnietgasoLeitkisoelbmžjipenreionvcrdlreikieajaalodra«zve»zpiSp–.ksaoikčaldzvloičolneubazžsji«aeentrknmdapolajnompuemih,osl(etdoti3.oitdoT0jaeobn.FipVnddoirknerievteočedozcežv:a:reibwuuvwsmsoenržweiwtbebtniwržibwnraaeapo.evjl.naelookaejenvoobdhndlčeodči1Lkandapa6eovrvno.napoaduihd-bko-rlroelaoiuhne)vndvgonensdamddkakovčoe,vdaeta.,s.sii


Lipov list - December 2017

24

KOLEDAR DOGODKOV

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije
Novoletne prireditve Nova Gorica 05 330 46 00 TZ TIC Nova Gorica
Škratovanje 12.12.2017 - 07.01.2018 Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš
Praznična Dobrna 2017 13.12.2017 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna
Praznično dogajanje v Vipavi 16.12.2017 - 01.01.2018 Vipava 070 799 309 TIC Podnanos
Božični bazar 16.12.2017 - 01.01.2018 Ambrus 041 780 333 Turistično društvo Ambrus
17.12.2017 Dobrovnik 041 349 927 Zavod za okolje in turizem
Pravljični gozd - razstava božičnih drevesc 17.12.2017 - 23.12.2017; Dobrovnik
26.12.2017 - 30.12.2017 Ljutomer 031 516 973 Turistično športno društvo Branek
Komenda 051 688 705 - Branoslavci
Ogled jaslic 20.12.2017 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Komenda
Turistično društvo Tuhinjska
Razstava jaslic na Koželjevi domačiji 22.12.2017 Podčetrtek 03 810 90 13 dolina
Maribor 031 675 804
Božična zgodba z živimi jaslicami 23.12.2017 Maribor 041 409 653 TIC Podčetrtek

Žive jaslice in prihod božička, pohodi z 24.12.2017 TD Radvanje
baklami k polnočnicam 24.12.2017 Turistično humanitarno društvo
Pohod z lučkami na Pekrsko Gorco Glas
Turistično društvo Samostan
Lučka miru na Pekrsko Gorco 24.12.2017 Studenice
Turistično športno društvo Branek
Žive jaslice v Studenicah 24.12.2017 - 27.12.2017 Poljčane 040 432 810 - Branoslavci
TIC Bled
Pohod k maši polnočnici 24.12.2017 Ljutomer 031 516 973 Postojnska jama d.d.
Turistično društvo Vigred Metlika
Legenda o potopljenem zvonu 25.12.2017 Bled 04 574 11 22 Turistično društvo Vigred Metlika
Tradicionalne žive jaslice v Postojnski jami 25.12.2017 - 30.12.2017 Postojna 05 700 01 00 KETŠD Alojz Mihelčič
Jaslice v paleolitski jami Judovska hiša 25.12.2017 - 27.12.2017 Stranska vas 040 454 019 Turistično društvo Vuhred
Tradicionalni pohod po Grajski učni poti 26.12.2017 Dragatuš 040 454 019 Turistično društvo Šentilj pri
Štefanovo, žegnanje konj 26.12.2017 Harije 031 641 311 Velenju
Žegnanje konj 26.12.2017 Vuhred 02 887 15 47 Turistično društvo Selnica ob Dravi
Turizem Kranjska Gora
Blagoslov konj 26.12.2017 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Vigred Metlika
Turistično društvo Bohinj
Blagoslov konj 26.12.2017 Selnica ob Dravi 051 632 310
Žegnanje konj 26.12.2017 Dovje 04 580 94 40 Turistično društvo Vigred Metlika
Blagoslov konj 26.12.2017 Semič 040 454 019
Novoletno dogajanje v Danici 29.12.2017 - 31.12.2017 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Limbuš
Metlika-
Novoletni pohod po Urbanovi poti 31.12.2017 Grabrovec 040 454 019 Turistično društvo Otočec
Limbuš
8. Spominski pohod Huberta Marina 06.01.2018 041 350 893 Turistično društvo Cven
24. tradicionalni pohod S cvičkom med TIC Črna na Koroškem
vinogradi 27.01.2018 Otočec 041 929 644 Turistično društvo Bohinj
Koline 2018 Turistično društvo Ambrus
26. Gradovi kralja Matjaža 27.01.2018 Ljutomer 051 226 820
Festival Winter Days of Metal 26.01.2018 - 28.01.2018 Črna na Koroškem 02 870 48 20
Ankin pohod 31.01.2017 - 04.02.2018 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10
08.02.2018 Ambrus 041 780 333

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

Lipov list - December 2017

25

Namig za izlet

Foto: Vera V.

Edinstvena ponudba za mladoporočence v Beli krajini

His, hiška za »deco delat«

Za deco delat? Prevedimo: za spočetje otrok. V Velikem Nerajcu v črnomaljski občini bosta lahko mlado-
poročenca od prihodnje pomladi prenočevala v več kot v poldrugo stoletje starem hisu, ki je bil nekoč
poznan prav po tem, da je mlad par, ki je spal v njem, kmalu dobil otroka ...

Veliki Nerajc, vasica med Črnomljem in Župančičevo Vinico, je eno od tico Kolpo s carino na Jugorju, z Ministrstvom za penjenje v Semiču, s
izhodišč za sprehod po Krajinskem parku Lahinja. Leta 1995 je Vera Kliniko za navajanje na odvisnost od olj v Drašičih, z Univerzo v Pod­
Vardjan tod ustanovila društvo Krnica, ki je leta 2000 prejelo evropsko zemlju, kjer prodajajo profesorske, doktorske in magistrske diplome in
nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi. Delo nadaljuje doma, vozniška dovoljenja, ter z Osnovno šolo Bistra buča na Radovici, kjer
kjer ima sedež društva Sončno kolo. Sončna kolesa so ljudje dolga poteka pouk po vzoru šestdesetih let prejšnjega stoletja.
desetletja risali na cerkvene stene, na zibelke in preslice, ker so verjeli,
da jih varujejo pred zlim in jih napolnjujejo s pozitivno energijo. Kateri fant je nekoč največ veljal?
Vera Vardjan, širša slovenska javnost jo pozna po tem, da je leta 2012
Malo prostora, več stiskanja preživela udar strele in je o tem napisala knjigi Med nebom in zemljo
Sredi vasi je med visokimi drevesi prijeten prireditveni prostor, na ka- ter Moč Vere, pripravlja tudi številna predavanja po Sloveniji, izdeluje
terega je Vera Vardjan preselila dva hisa, ki ju je za deset kubikov drv spominke iz gline, goji konopljo, iz katere pripravlja olja, čaje in mazi-
zamenjala v vaseh Obrh in Češnjevec, ju obnovila, kolikor je bilo po- la, iz konopljine moke pa peče pogače in kruh (seveda vse brez vseb-
trebno, in zdaj čakata, da bosta začela služiti svojemu namenu. nosti THC.) V Veliki Nerajc – doslej še nikomur ni uspelo razvozlati, od
Nekoč sta bila namenjena prenočevanju mladoporočencev, ki sta kod to zanimivo ime kraja – prihajajo skupine in posamezniki iz vse
bila ponoči v majhnem prostoru »prisiljena« spati tesno drug ob dru- Slovenije in tujine. Na njena gudala, lončene base, igrajo v marsikate-
gem, in lahko si mislite, kaj sta počela, tako stisnjena drug ob druge- rem ansamblu, ki goji ljudsko glasbo, lončeni vodomec, živobarvna
ga. Nič čudnega ni, da je bilo potem pri marsikateri hiši toliko otrok, figurica, narejena po podobi ptiča, ki živi v Krajinskem parku Lahinja,
da jih je začela mati klicati k večerji že kmalu, ko je zvon odzvonil pa navduši marsikaterega učenca, ki pride sem na izlet, da bi videl,
poldne, če je hotela, da so zvečer vsi sedeli za domačo mizo. Pa kako kako je bilo na vasi takrat, ko ni bilo elektrike in so si svetili z brezovimi
lepo je bilo jesti mleko in koruzne žgance iz iste lončene sklede! trskami, in je nekaj veljal tisti fant, ki je razcepil trsko tako na tanko, da
Zgodbe iz preteklosti so Vero Vardjan spodbudile k razmišljanju ... Kaj, ni počila, ko si jo je dekle trikrat ovilo okrog roke. To je bil tudi znak, da
ko bi hisa ponudila mladim parom, da bi v sobi, v objemu starega je zrel za pred oltar!
pohištva, sten in strehe, z vonjem po kostanjevem ali orehovem lesu Toni Gašperič
in slamnati strehi podoživljali idiličnost starih časov, ko so na vasi še
peli pod krošnjami lip in so ljubezen skrivali za stenami iz brun v po- Eden od hisov v Velikem Nerajcu. Nekoč so mu rekli »hiška za deco
steljah z rjuhami iz domačega platna? Tako se ji je porodila zamisel o delat«. Obiskovalci Krajinskega parka Lahinja ga bodo za
Hišah za spočetje. prenočevanje lahko najeli prihodnje leto. Ključe vhodnih vrat bo
Ti bosta prihodnje leto na pomlad, ki pride v Belo krajino vsaj štirinajst imela Vera Vardjan, gonilna sila turističnega razvoja v vasi.
dni prej kot v druge kraje po Sloveniji, postali del turistične ponudbe
Svobodnega belokranjskega ozemlja, ki sicer že razveseljuje in spravlja Lipov list - December 2017
v dobro voljo obiskovalce te deželice med Gorjanci in modrooko lepo-

26

Namig za izlet

Foto: Luka Dakskobler

V zavetju Alp

Decembrski potep po Prešernovem mestu

Ko Kranj osvetlijo sloviti
pesnikovi verzi

Kranj, prestolnica slovenskih Alp, spada med najbolj očarljiva mesta v Sloveniji. Obdaja ga mogočna kuli-
sa Alp, stoji na konglomeratu med rekama Kokro in Savo, skozenj se vije trideset metrov globok kanjon,
kar je velika naravna posebnost. Staro mestno jedro plemenitita šesttisočletna zgodovina in bogata kul-
turna dediščina, ki jo je vidno zaznamoval France Prešeren. V začetku decembra, ob obletnici njegovega
rojstva, smo praznovali ta veseli dan kulture, ob obletnici njegove smrti, 8. februarja, bo Prešernov dan,
državni kulturni praznik.

Naklonjenost do kulture in največjega slovenskega pesnika Franceta Otroško veselje
Prešerna je v Kranju občutiti na vsakem koraku. Pesnikov pečat dajejo Otroški december je še posebno skrivnosten. Pravljični gozdiček z
mestu Galerija Prešernovih nagrajencev, v kateri se predstavljajo naj- Božičkovo hiško, živahnimi vevericami, sovami opazovalkami in Bo-
odličnejši slovenski umetniki, Prešernova hiša, v kateri je pesnih delo- žičkovimi jeleni iskrijo otroško domišljijo. Za gostimi jelkami se skri-
val in bival zadnji dve leti življenja in je zdaj muzej, Prešernov gaj, kjer va čisto pravi poštni nabiralnik, v katerega otroci oddajo svoja pis­
je pesnik tudi pokopan, Prešernov spomenik na Glavnem trgu in Pre- ma. V nedeljo, 17. decembra, bodo otroci ob ognju znova ustvarjali
šernovo gledališče. zgodbe in igrali na inštrumente, prepevali božične pesmi in poslu-
Tudi praznična okrasitev mesta obiskovalce nagovarja s pesnikovimi šali glasbeno pravljico Kako je medved odkril božič? Nekaj inštru-
verzi: Dobro v srcu mislimo, Vsi naj si v roke sežejo ter Kozarce zase mentov priskrbi Turizem Kranj, zelo pa so dobrodošla tudi domača
vzdignimo. glasbila.
Otroci so vabljeni tudi na enourno večerno vodenje po kranjskih uli-
Praznični Kranj cah v spremstvu izkušenega vodnika, prijaznega škrata Krančka
Mesto letos krasijo tri praznične smreke. Na Maistrovem trgu, nad vo- (19. decembra). Zbirno mesto bo pred Kranjsko hišo na Glavnem
dnjakom na Glavnem trgu in pri Prešernovem gledališču, kjer stoji trgu. Vsak otrok bo dobil laterno za osvetlitev poti. Kranček je velik
osrednja smreka. Že same luči dajo mestu pridih romantike. Obisko- vedoželjnež, zato ni čudno, da najbolj uživa takrat, ko otroke popelje
valci pa lahko v njem poiščejo tudi kotiček za spominsko fotografijo po mestu in jim razkriva zgodbe hiš, pripovedke in legende starih
iz praznično okrašenega in prešernega mesta. mestnih ulic.

Lipov list - December 2017

27

Namig za izlet

Foto: arhiv Turizem Kranj
Foto: arhiv Turizem Kranj

Otroci se bodo po mestu potepali v družbi škrata Krančka Praznična okrasitev mesta obiskovalce nagovarja z verzi iz
pesmi Franceta Prešerna
Otroci (in odrasli) so vabljeni tudi na odprto mestno drsališče na Slo-
venskem trgu, nad katerim se zvečer »prižge« nebo. Poskrbljeno je Lado Leskovar (25. decembra), Abba Mia (26. decembra), The Harlem
tudi za izposojo drsalk ter okrepčilo s toplimi napitki in prigrizki. voice (28. decembra) in drugi.
Za božič bo mesto obsijala svetloba nebesnih latern: z mostu čez Ko-
Prešerno dogajanje kro bodo namreč ob 17. uri spustili lampijone.
V Kranju bo prešerno vse dni v decembru: do 20. decembra še zlasti Za silvestrovo bo na Glavnem trgu nastopila skupina Pop Design, na-
pred Prešernovim gledališčem in na Maistrovem trgu, kjer bodo glas- mesto ognjemeta pa bodo ob zvokih dunajskega valčka z neba pa-
beni nastopi. Bogat decembrski program so pripravili tudi v Layerjevi dali konfeti.
hiši. Po 20. decembru pa bo osrednje prizorišče prednovoletnega Na sprehodu skozi praznično okrašeno mesto velja obiskati tudi trgo-
dogajanja na Glavnem trgu, kjer bodo nastopili Nina Pušlar (21. de- vine z domačimi unikatnimi izdelki in pokusiti dobrote kranjske kuhi-
cembra) – na županovem koncertu, Avtomobili (22. decembra), pev- nje.
ke nagrajenega evrovizijskega zbora Carmen Manet (23. decembra), Urša Erjavec
Več: www.visitkranj.si

Foto: Ksaver Šinkar

Prešernov smenj v Kranju, ki oživi spomin na 19. stoletje in našega največjega pesnika, je ena najbolj znanih slovenskih prireditev
ob kulturnem prazniku, 8. februarja. Privablja več kot 20.000 obiskovalcev, ki se sprehodijo po sejmu domače in umetnostne obrti,
prisluhnejo glasbi in petju, pokušajo kulinarične dobrote ... V značilni meščanski opravi pa se skupaj z drugimi liki skozi mesto
sprehaja veliki pesnik Prešeren.

Lipov list - December 2017

28

Naravna dediščina

Foto: Bojana Lipej

Škocjanski zatok ponuja zaradi svoje lege in biotske raznovrstnosti idealne možnosti za razvoj okoljsko in ekološko usmerjenih oblik turizma.

Turizem v naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Dolgotrajno sožitje
človeka z naravo

Naravni rezervat Škocjanski zatok, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper, je zaradi števil-
nih naravnih vrednot, ki jih premore, izjemnega pomena. Je življenjsko okolje številnih ogroženih prosto-
živečih rastlinskih in živalskih vrst, ki so varovane na mednarodni ravni, ter območje številnih habitatov
in habitatnih tipov. Je dom okoli štiridesetim odstotkom vseh dvoživk, dobri polovici vseh poznanih ptic
in več kot tretjini vseh živečih sesalcev v Sloveniji. Biotsko pestrost območja omogočajo različne globine
lagune in raznolikost habitatov, kot so močvirni travniki, plitvine, bazeni, reke ... Škocjanski zatok pa je
tudi območje dolgotrajnega sožitja človeka z naravo; je poustvarjen prostor, ki je bil najprej degradiran
in zatem renaturiran.

Škocjanski zatok je bil pred leti tik pred tem, da ga zasujejo, območje tam postavljenih šest opazovališč in večja, osrednja opazovalnica.
pa namenijo širitvi urbanega okolja oziroma Luke Koper. Vendar so Opazovanje biotske pestrosti območja je mogoče tudi na krajši učni
ga po večletnem pritisku okoljevarstvenikov vendarle zakonsko zava- poti ob polslani laguni.
rovali (naravni rezervat je od leta 1998), koncesijo za upravljanje zato- Leta 2015 so zgradili tudi središče za obiskovalce. To je sestavljeno iz lese-
ka pa je leta 1999 dobilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic ne konstrukcije, ki sicer ne ponazarja tradicionalne gradnje za to območ­
Slovenije (DOPPS). Po tem so ga temeljito renaturalizirali. je, a s svojim videzom upodablja trstičje oziroma ptičje gnezdo, kar sim-
bolično sovpada z namenom rezervata. Z ureditvijo infrastrukture in
Temeljita obnova zatoka izvajanjem različnih programov za obiskovalce so upravljavci želeli omo-
Glavno poslanstvo DOPPS v Škocjanskem zatoku je ohranjanje in va- gočiti spoznavanje rastlinskih in živalskih vrst tudi širši javnosti.
rovanje njegovih naravnih vrednot. Do leta 2007 so v rezervatu kon-
čali obsežna obnovitvena dela, ki so poleg ureditve sladkovodnih in Po zatoku samostojno ali z vodnikom
polslanih življenjskih okolij vključevala tudi ureditev krožne poti oko- V Škocjanskem zatoku so na voljo vodeni ogledi rezervata, vse pri-
li sladkovodnega predela, namenjene še zlasti obiskovalcem. Zdaj je hodke pa njegovo vodstvo vlaga nazaj v razvoj območja. Turizem v

Lipov list - December 2017

29

Foto: Bojana Lipej Naravna dediščina

Polslana laguna

Foto: Igor Brajnik Foto: Tomaž Mihelič

Polojnik – gnezdilka in selivka v naravnem rezervatu Osrednja opazovalnica v zatoku

zatoku razvijajo kot priložnost za dodaten vir za opravljanje primarne katere lahko tisti, ki razvijajo turizem, spreminjajo neko okolje, dedišči-
dejavnosti: varovanja narave. no ..., turistične zanimivosti, torej, da bodo te še avtentične?
Vodeni ogledi so na voljo šolskim skupinam in vnaprej napovedanim V raziskavi smo opravili intervjuje z različnimi predstavniki razvoja turiz-
skupinam z več kot desetimi obiskovalci. Vodenje je različno dolgo, ma v Škocjanskem zatoku oziroma njihovimi predstavniki iz javnega,
odvisno je od želja skupin, poteka lahko v slovenskem, italijanskem zasebnega in civilnega sektorja. Vsi menijo, da je avtentičnost za (uspe-
ali angleškem jeziku. Za individualne obiskovalce je vstop na območ­ šen) razvoj turizma v zatoku izjemno pomembna – še zlasti zato, ker
je rezervata prost. vidno pripomore k ohranjanju biotske raznovrstnosti rezervata in s tem
Naravni rezervat je tudi dom kamarških kobil, s katerimi je iti mogoče njegove edinstvenosti. Vsi se tudi strinjajo, da je treba še naprej zagota-
na ježo, poleg tega so nepogrešljive na izkustvenih delavnicah za vljati merila, ki bodo varovala naravno dediščino območja.
otroke. Kamarške kobile sicer niso avtohtona pasma na tem območ­
ju; izvirajo iz pokrajine Camargue na jugu Francije. V rezervatu je tudi Zgled za preostala varovana območja
podolsko govedo, ukrajinska pasma, ki spominja na tradicionalnega Prav to: poudarjanje pomembnosti ohranjanja narave in ozaveščanje
boškarina (istrsko govedo). V Škocjanskem zatoku sicer zagovarjajo javnosti o njej je lahko osrednja naloga turizma v Škocjanskem zato-
avtentičnost rastlinskih in živalskih vrst, naselitev kamarških kobil in ku. S skrbno pripravljenim akcijskim načrtom za njegov nadaljnji raz­
podolskega goveda pa pojasnjujejo z namenom, da tujerodni pasmi voj (ob sodelovanju vseh, ki so vključeni vanj) bi lahko naravni rezer-
pripomoreta k ohranjanju primarne vegetacije rezervata. vat na pragu Kopra postal zgled načrtovanja razvoja primerljivih
V središču za obiskovalce je poleg bara in trgovine s spominki na vol­ varovanih območij v Sloveniji.
jo tudi konferenčna dvorana, ki jo oddajajo za različne dogodke. Avtentičnost Škocjanskega zatoka lahko – ob pravilni interpretaciji –
obiskovalca popelje v preteklost, mu odpre pogled v prihodnost in
Obiskovalcev je čedalje več ga opominja na sedanjost: na pomembnost človekove vloge pri
Čeprav prvotni namen Naravnega rezervata Škocjanski zatok ni bil razvoj ohranjanju naravne in kulturne dediščine.
turizma, temveč ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, se število obisko- Anja Pipan
valcev v njem iz leta v leto povečuje. Z odprtjem novega središča zanje
leta 2015 se je obisk močno povečal: lani je rezervat obiskalo že več kot (*Ob zahvali kolegom študentom Dediščinskega turizma pri predmetu
sedem tisoč obiskovalcev. Pred tem jih ni bilo več kot tri tisoč na leto. Valorizacija avtentičnosti v turizmu in izvajalcema dr. Gorazdu Sedmaku
in dr. Simonu Kermi.)
Avtentičnost, pomemben del doživetja
Škocjanski zatok ponuja zaradi svoje lege in biotske raznovrstnosti ide- Zakon o ohranjanju narave opredeljuje naravni rezervat kot območje
alne možnosti za razvoj okoljsko in ekološko usmerjenih oblik turizma. pomembnega življenjskega prostora za številne živalske in rastlinske
Nanje smo se osredinili tudi študenti magistrskega študija Dediščinske- vrste, ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se vzdržuje z uravnoteženim
ga turizma s Fakultete za turistične študije – Turistice pri raziskovanju delovanjem človeka. Pravilna umestitev izbranih oblik turizma lahko v
razvoja turizma v zatoku, s poudarkom na avtentičnosti, ki je zadnja zavarovano območje prinese veliko prednosti za njegov razvoj: boljše
leta čedalje pomembnejši element turističnega doživetja. ozaveščanje javnosti o pomembnosti varovanja narave in ohranjanja
Čedalje več turistov na potovanjih išče »neponarejeno, pristno, nepo- naravne ter kulturne dediščine, boljšo kakovost življenja v lokalni skup-
kvarjeno, resnično« (splošne definicije avtentičnosti). Tako se pobliže nosti, izboljšanje ekonomskih možnosti in krepitev promocije kraja.
seznanijo z okoljem, ki ga obiščejo, in se laže vključijo vanj. A pri oblju-
bljanju avtentičnosti turistom je potrebna previdnost: kje je meja, do Lipov list - December 2017

30

Kulinarični kotiček

Foto: Uroš Abram

Elvis Kudić, najmlajši tekmovalec letošnjega šova Masterchef Slovenija

Kuhanje mu je bilo zagotovo
položeno v zibelko

Ko pobrskaš po spletu o Elvisu Kudiću, se članki o njem kar vrstijo – najmlajši tekmovalec in finalist
letošnjega šova Masterchef Slovenija je odgovoril že na prenekatero vprašanje o sebi in svojih kulinarič-
nih prebojih. In o marsičem vmes. Zato sva se z 21-letnikom, ki prihodnje leto končuje šolanje na Srednji
gostinski in turistični šoli Radovljica, pogovarjala še zlasti o mesecih, ki so sledili priljubljenemu kulinarič-
nemu šovu. Seveda pa se mu nisva mogla povsem izogniti ...

Novembra je na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani z drugimi znam prilagoditi, pomanjšati svoj ego in se spustiti na realna tla, ne
dijaki šole ustvarjal sladki jedilnik, oktobra je ocenjeval mlade tekmo- glede na dosežke,« se nasmehne Elvis.
valce na državnem tekmovanju Turistične zveze Slovenije Zlata ku- V restavraciji, kjer je delal, ga je navdušila izjemna profesionalnost pri
halnica v Kranjski Gori, septembra je preživel tri tedne v Angliji, kjer je delu: »To je odlično organizirano, zaposleni ločijo med prijateljeva-
delal v restavraciji, poleti je bil en mesec na praksi v ljubljanski slašči- njem in delom, četudi imajo morda slab dan, tega pri delu ne poka-
čarni Čopomana ... Zato ni presenetljivo, da Elvis Kudić na vprašanje, žejo in ga izvrstno opravijo.« V restavraciji je delal po pet dni na teden.
ali bi si želel delati pri katerem znanem slovenskem chefu oziroma »Moj šef mi je ob prihodu dejal: ’Čeprav si bil v Masterchefu, je to
chefinji, odgovori, da mora najprej končati šolo, in stvarno prida: »Če tvoja prva izkušnja z delom v profesionalni kuhinji. Zato boš začel –
bom začel prehitevati, se bom spotaknil.« na začetku. Z rezanjem zelenjave, pobiranjem naročil za jedi in pripra-
vljanjem krožnikov. Tempo je bil hud. Ob večerih je bilo v restavraciji
Odlična angleška izkušnja tudi po dvesto gostov. Bilo je precej utrudljivo, a k sreči sem v Master-
Skorajda ves september je preživel v Plymouthu, mestu na chefu izkusil delo pod časovnim pritiskom, zato sem se znašel ne gle-
jugozahod­ni angleški obali, kamor je odšel z drugimi dijaki (skupaj jih de na to, koliko lističev z naročili sem hkrati prevzel.«
je odšlo v Anglijo deset) Srednje gostinske in turistične šole Radovlji- Konce tedna so imeli dijaki prosto in ta čas je Elvis izkoristil tudi za
ca v sklopu Erasmus+ in pod vodstvom mentorice Gabrijele Jošt. O spoznavanje tamkajšnje gastronomije, še zlasti sladic.
njem so v tamkajšnjem časniku The Herald News objavili tudi obse-
žen prispevek. »Ta izkušnja je bila zame precejšen izziv. Zanimalo me Čas je za torte!
je, kako se bom znašel v tujem okolju, še zlasti ob uporabi angleščine Prav sladice, je povedal, so zanj največji izziv. »Priprava sladic me niko-
v vsakdanu in pri delu; in uspelo mi je. Po horoskopu sem riba in se li ne utrudi, ne morem se je naveličati, v njej preprosto uživam, sem

Lipov list - December 2017

31

Foto: arhiv POP TV Kulinarični kotiček
Foto: arhiv POP TV

Elvisova stvaritev iz šova Masterchef Ustvarjanje v šovu Masterchef Slovenija 2017

sproščen. Ne znam pojasniti, zakaj. A še veliko žgancev moram pojes­ minut za pripravo trihodnega menija in 37 krožnikov za goste. Mislil
ti, da bom pripravljal res dobre sladice,« je šaljivo samokritičen. Poleti sem, da bom kar umrl,« se nasmehne. »Ja, biti uspešen chef mora biti
se je med enomesečno prakso v Čopomani navdušil nad tortami. kar naporno.« S šovom je dobil tudi malce tršo kožo, zaupanje vase,
»Delal sem pri eni najboljših slaščičark v Ljubljani. Toliko novega sem da stoji za tem, kar ustvari.
se naučil od nje in toliko novega znanja o pripravi tort sem usvojil, da V članku v plymouthskem časopisu The Herald News je dejal, da si
so me povsem navdušile.« (In ko smo že pri sladicah: ne spreglejte želi postati poklicni chef in imeti svojo restavracijo. »Res je. Želim si
Elvisovega recepta za borovničevo pito!) imeti restavracijo s svojim pečatom. A najprej hočem postati Master-
chef, to je moj prvi veliki cilj.«
Preprosto, brez »nakladanja« Mateja Gruden
Sicer mu je najbliže italijanska kuhinja. »Ko sem se na šoli naučil pri-
pravljati rezančno testo oziroma testenine, sem ugotovil, da je to to. Recept za Elvisovo borovničevo pito
Iz njih je mogoče ustvarjati toliko jedi, lahko se igraš. Tako sem odkril
raviole, ki jih še posebno rad pripravljam; so skrivnostni, nikoli ne veš, Pripravimo krhko testo. Obteženo najprej pečemo 10 minut pri
kaj je v njih, so lepe oblike. Prava poezija. Sicer pa imam rad čiste 180°C, zatem še 10 minut brez obtežitve in še 15 minut z nade-
okuse, s čim manj prepletanja, da veš, kaj lahko pričakuješ, kaj boš vom. Za nadev v skledi z mešalnikom raztepemo mascarpone
dobil. Brez ’nakladanja’. Preprosto, a na vrhunski ravni.« (250 g), dodamo kislo smetano (360 g), 5 žlic borovničevega pi-
Kaj pa po njegovem mnenju loči vrhunskega chefa od povprečnega? reja (priprava: v lonec damo 500 g zamrznjenih borovnic, 250 g
»Da je sposoben spustiti svoj ego, da se ne obremenjuje, kdo je bolj- svežih jagod, nekaj listov sveže mete in malce sladkorja, povremo,
ši od njega, in da je kuhanje tisto, kar najraje počne. Da na tem gradi zamešamo z električnim mešalnikom in precedimo ter ohladimo),
svoj uspeh. Talent je seveda pomemben, a tudi tega je treba piliti. zatem vmešamo 2 rumenjaka, 3 žlice kristalnega sladkorja ter sok
Menim, da me je v finale Masterchefa pripeljala prav ljubezen do ku- in naribano lupinico limone. Po pečenem testu potresemo kara-
hanja in to, da se nisem obremenjeval s konkurenco.« melizirane borovnice (250 g svežih borovnic in 2 žlici sladkorja) in
prelijemo z nadevom. Po pečenju počakamo, da se pita ohladi.
Z atletskega stadiona v kuhinjo Premažemo jo še s kremo iz 500 g mascarponeja in preostalim
Pri Elvisu je bil sicer v ospredju najprej šport, kulinarika je prišla poz­ borovničevim pirejem, ki smo ga pripravili za nadev. Nazadnje na
neje. »Pet let sem treniral atletiko in živel samo za šport. Zato sem pito nabrizgamo merengo iz beljakov.
se tudi prepisal z ekonomske gimnazije na to šolo – da bi laže treni- Foto: arhiv E. K.
ral. A potem se je nenadoma vse obrnilo na glavo. Poškodoval sem
se in končal športno pot. Začel sem se udeleževati tekmovanj v ku- Lipov list - December 2017
hanju. In nato je prišel Masterchef ...« A ljubezen do kuhanja se ven-
darle ni izvila iz nič. Zanjo ga je že zgodaj navdušila mama, že v
osnovni šoli je spremljal ameriško različico Masterchefa. »Spremljal
sem ga od prve sezone naprej. Rekel sem si, da bom nekoč nastopil
v njem. In zmagal! Ko me je sošolka prijavila za nastop v šovu, sem
sklenil sprejeti izziv. Mi je pa žal, da nisem zmagal – nisem izpolnil
svojih otroških sanj. Toda ... Če si bom prizadeval še naprej, jih še
lahko uresničim in dvignem pokal!« Sicer pa pravi, da mu je kuhanje
očitno usojeno: »Bolj sem se oddaljeval od njega, bolj me je nekaj
potiskalo nazaj vanj.«

Najprej si želi postati Masterchef
Masterchef je bil zagotovo dragocena izkušnja (tudi) z vidika novih
znanj? »V šovu sem se veliko naučil. Številne jedi sem tam prvič pri-
pravljal. V finalu sem zgrabil srnin file, ki ga nisem pripravil sam še ni-
koli v življenju; še zdaj ne vem, zakaj sem ga izbral,« se v smehu spo-
minja. »Sodniki so nam tekmovalcem ob predstavitvi jedi vselej
svetovali, kaj bi lahko morda naredili drugače, bolje. Šov je bil izjem­
no zanimiva izkušnja tudi s psihološkega vidika. Kako ustvarjati pod
časovnim pritiskom ... Mislim, da smo imeli v polfinalu uro in dvajset

32

Kulinarični kotiček

Pri pripravi prgarskih jedi je Bojani Pipan (tretja z desne) priskočilo na pomoč šest kuharic.

Dobrote iz Prgarije

Veste, kaj vse je mogoče
pripraviti iz tepk?

V Zasipu pri Bledu so pred kratkim izdali novo knjižico receptov Dobrote iz Prgarije. Osnova zanje so
posušene hruške tepke oziroma z njihovim mletjem pridobljena moka, ki daje slanim in sladkim jedem
edinstven okus.

France Prešeren je vasico Zasip pri Bledu poimenoval »oltar Gorenj- Veliko delo domačinke Bojane Pipan
ske«, saj od tod uživamo v čudovitem razgledu, še zlasti, če se vzpne- Ta je nastala po idejni zasnovi domačinke Bojane Pipan, ki že več kot
mo na Hom, ki se dviga nad vasico. Znana pa je tudi kot Prgarija in trideset let namenja svoj prosti čas društvom v KS Zasip. Njeno delo
njeni prebivalci kot Prgarji. Po ljudskem izročilu so tako poimenovali je eden od temeljev knjižice receptov in odmevnosti projekta Prgari-
domačine v časih, ko je bilo tod veliko nasadov tepk. Te so ljudje po- ja. Na podlagi pripovedovanj, z lastno domišljijo in s kuharskim zna-
sušili in jih zmleli v posebno moko, ki so jo poimenovali prga. Iz nje so njem je skrbno izbrala ter zapisala recepte za nekatere tipične jedi iz
večinoma pekli kruh. prgine moke, omenjeni društvi pa sta poskrbeli za izdajo knjižice.
Publikacija vsebuje petnajst izbranih receptov s podrobnimi navodili
Ohranjanje tradicije in prenos znanja za pripravo jedi: značilnega prginega kruha ter drugih slanih in slad-
»V Turističnem in Kulturno-umetniškem društvu Zasip si prizadeva- kih jedi. Avtorji knjižice upajo, da bodo ljudje segali po njej in pope-
mo za ohranjanje tradicije in prenos znanja na prihodnje generacije. strili svoje jedilnike s prgarskimi jedmi. Pri projektu sicer sodeluje tudi
Društvi že nekaj let sodelujeta pri skupnem projektu Prgarija, ki vklju- vaška gostilna Kurej, ki je v svojo dnevno ponudbo vključila okusne
čuje ohranjanje vaških običajev in šeg, predstavitve na različnih do- prgine štruklje.
godkih, pokušnje prgarskih jedi, organizacijo vsakoletnega dogodka Priznani slovenski etnolog Janez Bogataj je v uvodu knjižice zapisal,
Prgarski dan, kuharske delavnice v Zasipu in še kaj,« je povedala Ma- da je projekt Dobrote iz Prgarije šolski primer razvoja sodobne
teja Vilman iz Turističnega društva Zasip, ki skupaj s Kulturno- kulinarične prepoznavnosti in istovetnosti kraja, če nam le prehran-
umetniš­kim društvom Zasip pripravlja Prgarski dan; letos je bil konec ska kulturna dediščina pomeni izhodišče za iskanje inovativnih, so-
oktobra, na njem pa so predstavili novo knjižico Dobrote iz Prgarije. dobnih rešitev.

Lipov list - December 2017

33

Kulinarični kotiček

Bojana Pipan, avtorica receptov v Dobrotah iz Prgarije Tepke, glavna sestavina za pripravo jedi v knjižici

Skrb za kulinarično identiteto tudi v prihodnje
Pozitivni odzivi dajejo avtorjem projekta velik zagon za načrte v pri-
hodnje – nadaljnji razvoj kulinarične identitete in prepoznavnosti
kraja. Tako, denimo, že sodelujejo tudi z društvom Učni sadovnjak, v
katerem ozaveščajo o pomenu samopreskrbe s sadjem in zelenjavo.
Z njihovo pomočjo bodo lahko v Zasipu pri Bledu skrbeli za ohranja-
nje in razmnoževanje avtohtone, lokalne in tradicionalne sorte go-
renjske tepke. V Domu krajanov Zasip bodo tudi v prihodnje kuhar-
ske delavnice z Bojano Pipan, na katerih se lahko udeleženci naučijo
pripraviti v knjižici opisane lokalne dobrote. V okviru Kulturno-umet­
niškega društva Zasip deluje tudi otroška skupina Mladi Prgarji, ki na
prireditvah obuja vaške legende, običaje, narečja, plese, pesmi in lo-
kalno kulinariko.
»V prihodnje se nameravamo usmeriti še zlasti v predstavitev lokalnih
dobrot tujim gostom in vključevanje prgarskih jedi v ponudbo okoli-
ških gostinskih ponudnikov,« je še dejala Mateja Vilman.
Več: www.zasip.si
Janez Kuhar
Foto: arhiv TD Zasip­

Prgini štruklji, ki jih pripravljajo v gostilni Kurej Lipov list - December 2017

34

Zeleni zgledi

Foto: Saša Urih

Pira je že pred časom prevzela primat na njivah in v izdelkih; na fotografiji: družina Žitnik
– v ospredju Robi s sinom Blažem, v ozadju Rosmarie

Pirine dobrote z Dravskega polja

Na kmetiji Žitnik prisegajo
na lokalno, domače in sveže

Pirini keksi. Pirine palčke z bučnimi semeni. Pirini čokoleškoti. Polnovredne pirine testenine s svežimi
domačimi jajci. Pirin kruh, pečen v krušni peči. Gladka in polnozrnata pirina moka. Bučno olje in semena.
Na kmetiji Žitnik v vasi Starošince na Dravskem polju sta zakonca Rosmarie in Robi Žitnik pred leti začela
zgodbo, s katero sta »ušla« prevladujoči tradiciji intenzivnega kmetijstva na domačem podeželju: zgod-
bo o kmetovanju, ki je po obsegu sicer skromnejše, a človeku prijaznejše, in o slastnih domačih izdelkih,
po katerih sega čedalje več zadovoljnih kupcev. Konec novembra sta bila tako polno zaposlena s peko in
pakiranjem piškotov in drugih dobrot po naročilu podjetij, ki se že oskrbujejo z decembrskimi darili.

Lokalno je v turizmu pred leti postala ena vodilnih besed. Turisti če- Zanjo sta se odločila pred leti zaradi zdravstvenih težav v družini.
dalje bolj iščejo kar koli, čemur je mogoče pripeti etiketo »lokalno«, »Imela naj bi ugodnejši vpliv na zdravje kot, recimo, pšenica. V svetu
tudi zgodbe v senci odmevnejših turističnih zanimivosti. Te celo po- je v zadnjih letih čedalje bolj priljubljena. Midva vztrajava pri sorti
stajajo nepogrešljiv del želenega turističnega doživetja. Zgodba o pire, ki daje manj pridelka, saj ne prenese umetnih gnojil, tudi škro-
kmetiji Žitnik sicer (še) ni turistična, je prej ko ne bolj kulinarična – a piv ne. Če je letina dobra, pridelamo na leto v povprečju 2,5 tone
skozi želodec se poraja tudi ljubezen do krajev, ki jih obiskujemo. neoluščene pire, kar je precej manj, kot bi je lahko, če bi uporabljali
umetna gnojila in škropiva. Tako pa smo odvisni tudi naravnih raz-
Pira – raje manj, a z več okusa mer – suše, toče ... A zato ohranjamo zemljo bolj spočito in to je
Rosmarie in Robi Žitnik sta se priprave dobrot, ki so na prodaj na nju- občutiti tudi v izdelkih, ki jih pripravljamo iz pire. Poleg tega je ne
ni kmetiji v Starošincah (v bližini muzeja podeželja, kjer je na ogled luščimo vnaprej, ampak sproti, kadar jo potrebujemo za mletje ozi-
zbirka kmečkega orodja in strojev, ki so jih na Dravskem polju upora- roma za moko. Veliko kupcev nam pove, da je ta izjemno okusna.
bljali do sredine prejšnjega stoletja), resneje lotila pred petimi leti – Kakovosti ne zagotavlja količina – in tako je tudi v tem primeru,«
kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo je Robi prevzel od svojih pripovedujeta zakonca Žitnik.
staršev. Njuni krušni in drugi izdelki so skorajda v celoti iz sestavin, ki Njuna kmetija sicer ni ekološka, poudarita – tudi izdelkov ne ogla-
jih pridelujeta na kmetiji. Zdaj pridelujeta večinoma piro, ječmen in šujeta s pripono eko, čeprav si prizadevata čim bolj upoštevati
koruzo, ki ju večinoma prodata, in buče, iz katerih pridelujeta olje in načela biodinamičnega kmetovanja (biodinamika je metoda
bučna semena; kakšno leto posejeta in žanjeta tudi lan in ajdo. A pira kmetovanja, ki poleg ekoloških upošteva zakonitosti naravnega
je tista, ki je prevzela primat – na njivi in v izdelkih. gibanja Zemlje in letnih časov, op. p.). »Poudarek je na lokalnem,

Lipov list - December 2017

domačem, svežem,« pojasnjujeta. Manjšo njivo, ki jo obdelujeta Foto: Saša Urih 35 Zeleni zgledi
po načelih ekološkega kmetovanja, sicer imata, a za zdaj zgolj za
potrebe družine. Kokoške in njihov dom z zeleno streho v ozadju

Ko spodrsljaj prinese večjo prodajo se lahko dejavnosti lotila pred, recimo, dvajsetimi leti? »Verjetno
Za pirine kekse in čokoleškote sta že prejela znak kakovosti Dobrot bi začela in zelo hitro obupala,« je stvarna. »A takrat sva drugače
slovenskih kmetij. Tanki in okrogli čokoleškoti, ki so v ponudbi kmeti- živela tudi midva. Nisva imela niti želje niti znanja, da bi kaj spre-
je Žitnik »najmlajši«, so pravzaprav ponesrečena različica prvih, ki so menila. Zdaj je drugače in ljudje to opazijo. Opazijo, da je stroj, s
bili na prodaj, v smehu pove Rosmarie: »Najprej so bili debelejši, po- katerim greš na njivo, drugačen od prevladujočih na poljih in nji-
tem pa so se nekega dne v poletni vročini razlezli in stanjšali. A lju- vah. Ne gre samo za to, kaj ješ – gre za to, kako živiš. Zgodba mora
dem so bili veliko bolj všeč kot prej in prodaja čokoleškotov se je za- biti celovita.«
čela povečevati. Tudi tako lahko odkriješ pravi recept!« Vsi pekovski
izdelki so sicer iz pirine moke, ta je osnovno živilo. Na začetku, ko sta Počasi, v mejah zmogljivosti
se lotila peke in prodaje izdelkov, je le malo ljudi poznalo piro; zdaj jo Pet let zatem, ko sta sklenila, da peka ne bo več zgolj njun konjiček,
poznajo že skorajda vsi, tudi uporabljajo jo čedalje pogosteje in zani- ampak tudi posel, sta zadovoljna. »Še zlasti zato, ker izdelkov niti
ma jih čim več o njej. nisva kaj dosti oglaševala. Zgodbo sva razvijala počasi, postopoma,
Poleg tega so v ponudbi zgolj tisti izdelki, ki jih imajo radi Rosmarie, glede na najine zmogljivosti. Marsikdo nama reče: ’Toliko dela ima-
Robi in njun sin Blaž, trinajstletnik, ki je rad vpet v delo na kmetiji. ta, pa sta vseeno videti zadovoljna!’ Zato, ker delava toliko, kolikor
»Ne moremo prodajati nečesa, česar ne maramo sami,« je odločna zmoreva – do meje, ki pa je ne prestopiva. Nikoli si nisva postavljala
Rosmarie. napihnjenih ciljev, ki bi zahtevali eksplozijo izdelkov in dela,« razla-
ga Rosmarie. »Tako nama uspeva dohajati trg, ob tem pa ohranjava
Zadovoljne kokoši, okusna jajca kakovostno družinsko življenje – to nama je ključno; dopolnilna de-
Poleg tega, da prodajata pekovske in druge dobrote, je njuna kmetija javnost je na drugem mestu. Pogosto slišiva: ’Zakaj pa se ne lotita še
odprta tudi za oglede. Za zdaj jo večinoma obiskujejo društva pode- česa novega?’ Ljudje prihajajo z idejami, recepti. Ampak midva
želskih žena in deklet in tisti, ki bi se radi lotili česa podobnega na vztrajava pri tem, kar zmoreva.«
domači kmetiji. Obiskovalci so navdušeni nad kokošnjakom z zeleno Mateja Gruden
streho za prijetnejše bivanje kokoši (ki, mimogrede, zobajo lan in tako
bogatijo jajca, ki so v pekovskih izdelkih, z maščobnimi kislinami
omega 3 in omega 6), marsikdo pri njima prvič vidi pravo, zeleno
barvo 100-odstotnega bučnega olja, je povedala Rosmarie. Za obis­
kovalce pripravita tudi pokušnjo izdelkov, »in tako gre dober glas od
ust do ust, kupcev pa je čedalje več«.
Na kmetiji so poleg kokoši še prašiči; žal se je svinjine pred časom
oprijel sloves nezdrave hrane, pravi Robi. A če se ozremo nazaj,
ugotovimo, da so se nekoč prehranjevali predvsem z njo. Res pa so
meso jedli kvečjemu enkrat na teden in ne tudi večkrat na dan, ka-
kor zdaj, prida.

Zgodba je verodostojna le, če je celovita
Ljudje čedalje bolj cenijo izdelke, ki so domači in iz svežih sesta-
vin, glede tega so čedalje bolj ozaveščeni, ugotavlja Rosmarie. Bi

Foto: Saša Urih

Pirine dobrote kmetije Žitnik

Lipov list - December 2017

36

Inovativno

S pomočjo interaktivnih predstavitev so prikazane vsebine, ki pričajo o nastanku
in izjemni zgodovini razvoja najbolj znane turistične jame na svetu.

Expo jama kras

Postojnska jama
v prostoru in času

Postojnska jama, največja in najbolj obiskana turistična jama, se obiskovalcem predstavlja na prav pose-
ben način. Njen razvoj, značilnosti kraških pojavov in njeno kulturno zgodovino si je mogoče ogledati na
razstavi EXPO jama kras. Ta je zanimiva tako za obiskovalce, ki se s krasom in jamami srečujejo prvič, kot
za strokovnjake. Obenem pa predstavi tudi svojevrsten pogled na načelo trajnostnega razvoja.

Predstavljene teme opisujejo jamo v prostoru in času s poudarki nje- vanje Krasa ZRC SAZU, je s tem dejanjem več kot odlično izpolnila svo-
ne naravne in kulturne dediščine v svetovnem pomenu ter človeko- je poslanstvo. Rezultat znanja in sodelovanja strokovnih sodelavcev
ve aktivnosti ob jami in v njej od pračloveka, obdobja pred odkritjem Postojnske jame in IZRK ZRC SAZU je, da je Postojnska jama predsta-
notranjih delov jame in po njem ter njegove aktivnosti pri raziskova- vljena tako, da obiskovalec spozna naravni in turistični razvoj ter po-
nju in razvoju sodobnega jamskega turizma do današnjih dni. Razsta- men jame v prostoru in času, in to z uporabo novih tehnologij in nači-
va EXPO jama kras je namenjena vsem, ki jih zanimajo širša zgodovin- nov interpretacije. Taki projekti so praviloma v javni lasti, tako da je
ska in družbena ozadja, ki so pripeljala do tega, da je Postojnska jama posebnost razstave EXPO jama kras tudi v tem, da je zasebni projekt.
najbolj znana turistična podzemna jama na svetu. S pomočjo interaktivnih predstavitev so prikazane vsebine, ki pričajo
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska o nastanku in izjemni zgodovini turističnega razvoja najbolj znane
jama, pravi: »EXPO jama kras je pomembna dopolnitev obstoječe po- turistične jame na svetu. Obiskovalci kras in kraške pojave spoznavajo
nudbe in nadgradnja dosedanje interpretacije jame z novimi vsebi- na podlagi projekcij različnih vsebin na tridimenzionalni maketi ter
nami, ki jih obiskovalci pri ogledu jame doslej niso spoznavali. Z naj- odkrivajo posebnosti kraškega okolja in svetovne presežke Postojn-
večjo stalno razstavo o jami in kraških pojavih na svetu izpolnjujemo ske jame na steni svetovne slave. Vse skupaj je zastavljeno poučno,
sanje številnih upravljavcev in generacij, ki so si prizadevale za uresni- interaktivno in zabavno.
čitev te ideje, a se je le-ta vedno odmikala v prihodnost.«
Številni presežki Postojnske jame
Nove tehnologije in načini interpretacije Različne teme so predstavljene ločeno, povezuje pa jih rdeča nit –
Razstavna zbirka je vrata odprla po 111 letih želja in idej, ki so pretekla Postojnska jama v prostoru in času. Najprej so prikazani presežki, po
od prve zamisli o postavitvi muzeja Postojnske jame. Družba Postojn- katerih jama slovi, nato njena lega v prostoru, potem geologija in
ska jama, ki je k sodelovanju pri izvedbi povabila tudi Inštitut za razisko- značilnosti kraškega površja. Opisan je nastanek jam in podana oseb-

Lipov list - December 2017

37

Inovativno

Človek se najprej v jami pojavi kot ledenodobni prebivalec, pozneje, skozi zgodovinski razvoj,
pa se njegova vloga spremeni – postane raziskovalec jame.

na izkaznica Postojnske jame, predstavljeni so njena neživa in živa Prečiščevalna moč vodonosnika je namreč zaradi njegove prevo-
vsebina, značilnosti pretakanja vode na krasu, problem onesnaževa- tljenosti izjemno majhna. V okviru razstave je obiskovalcem prika-
nja. V drugem delu spoznamo, kako je človek uporabljal jame in jih zana tudi zgodba o razodetju skrivnosti razmnoževanja človeške
doživljal v preteklosti, njegovo poznavanje Postojnske jame pred ve- ribice v obliki tako imenovanega »videomorphinga«. Po obisku pa
likim odkritjem notranjih delov, raziskovanje podzemnega sveta, ra- si lahko ogledajo trinajstminutno videopredstavitev o nastanku
zvoj infrastrukture in z njim povezan turistični razvoj od upravljanja, kraškega sveta in še dve drugi razstavi: Življenje v milijardah let in
razvoja vodniške službe do trženja in umetnosti. Metulji sveta.
V okviru nosilne teme je ena od podtem v celoti namenjena inter-
pretaciji kraškega vodonosnika glede preskrbe z vodo in temu, S. Paternost, Postojnska jama, d. d.
kako visoka je stopnja ranljivosti kraškega podzemlja in podtalnice. Foto: Iztok Medja/arhiv Postojnska jama

Posebna pozornost je namenjena najmlajšim, ki jih skozi razstavo interaktivno vodita človeška ribica
in hrošč drobnovratnik in ki lahko celo preskusijo vožnjo pravega jamskega vlaka.

Lipov list - December 2017

38

Inovativno

Grajski pobeg – nova igra
na Ljubljanskem gradu

Ena ura, ena ekipa, en cilj: oživiti zmaja! Ljubljanski grad dopolnjuje svojo turistično ponudbo z adrenalin-
sko pustolovščino z elementi sobe pobega: z igro Grajski pobeg.

Ob reševanju petih ugank bodo obiskovalci odkrivali resnično se začne in konča v Info centru na Ljubljanskem gradu. Ekipo sestavljajo
grajsko in mestno zgodovino ter legende, nekatere skrite prostore od dva do štirje igralci, ki morajo najpozneje v eni uri v različnih prostorih
Ljubljanskega gradu, pridobili nova znanja, predvsem pa se ob znotraj grajskega obzidja in s pomočjo igralnega načrta ter posebnega
igranju zabavali in morda jim bo celo uspelo rešiti zmaja. Prav ti- medaljona rešiti pet viteških preizkušenj in se prebiti do raziskovalnega
stega zmaja, varuha mesta, ki je po spopadu z vitezom Jurijem tabora, kjer jih čaka najpomembnejša naloga: oživiti zmaja.
izginil v podzemlje ... Obiskovalcem je igra na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, vse
Gre za inovacijo s področja igrifikacije v turizmu, ki bo domačim in dni v letu, in sicer na vsakih deset minut od odprtja gradu, pa do dve
tujim obiskovalcem predstavila resnično grajsko in mestno zgodovi- uri pred njegovim zaprtjem, dokler so na voljo prosta mesta.
no na drugačen način, skozi reševanje različnih nalog pa bodo odkri-
vali tudi skrite prostore gradu. L. L.
Igra, ki so jo razvili v sodelovanju s podjetjem Escape Room Enigmarium, Foto: arhiv Ljubljanski grad

Vsebine za strani Inovativno pripravlja Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si).

Lipov list - December 2017

Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije Pod drobnogledom

Domačijo Mahnič odkrivajo 39
obiskovalci od blizu in daleč

Naša dežela slovi kot vinorodna, pa tudi po tem, da je med vinarji in vinogradniki čedalje več žensk. Med
njimi je tudi Ingrid Mahnič iz doline Dragonje, na meji med Slovenijo in Hrvaško, kamor jo je tokrat mah-
nil Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS).

Ingrid Mahnič je že dvanajst let predsednica Društva vinogradnikov Ingrid je RTD TZS popeljala po urejeni domačij, tudi do
slovenske Istre, sommelierka I. in II. stopnje, vitezinja vina Slovenske- kraškega vodnjaka, ki ga imajo v nasadu oljčnih dreves. Na
ga reda vinskih vitezov in še bi lahko naštevali njene funkcije in vloge. fotografiji: Ingrid Mahnič, levo Karl Vernik, desno Pavle Hevka,
Še zlasti pa je prijazna gostiteljica z zelo veliko znanja o trti in vinu. podpredsednik RTD TZS.
Zato ji gostje radi prisluhnejo, tako domači kot tuji, med katerimi so
tudi iz daljne Avstralije in Azije.
Družina Mahnič ima na razgibanih gričih nad dolino Dragonje 27.000
trt, a še premalo, pravi Ingrid. Zato so pred kratkim posadili 1500
novih trt, med njimi tudi potomko najstarejše trte na svetu, ki raste v
štajerski metropoli.
Med vini, ki najbolj navdušujejo goste domačije Mahnič s hramom in
kletjo, je cipro iz sorte muškata. Vonj ima po vrtnici in tudi njegovo ime je
zgovorno: Portorose, kar je staro ime za Portorož (pristanišče rož).
Ingrid Mahnič meni, da bi lahko bil ta del Slovenije bolj urejen, »kot na
hrvaški strani«, RTD TZS pa je opozorila na most na meji, ki »razpada pred
očmi vseh, tudi turistov!« Karl Vernik, predsednik RTD TZS je ob tem pri­
pomnil, da bi bil že skrajni čas, »da se tako naša kot hrvaška stran dogo-
vorita in najdeta skupni jezik za čim prejšnjo obnovo mostu!«
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Znameniti toč, nad katerimi so navdušeni domači, še zlasti pa Spominska plošča, ki jo imajo ponosni Mahniči na svoji
tuji gostje. Ingrid ga pripravi z domačim pršutom v odličnem domačiji na vidnem mestu v hramu.
domačem refošku.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje Svet revije Lipov list:
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353 Transakcijski račun:
December 2017 SI56 03100-1000010639
Izdaja: Naročilo na Lipov list oddate na [email protected]
Turistična zveza Slovenije Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
Naslov uredništva: obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680, Lipov list - December 2017
[email protected], www.turisticna-zveza.si

40

Skok k sosedom Foto: Ski amadé

Najviše ležeča kmečka tržnica

Smučanje v Avstriji

Velike naložbe v
smučarsko infrastrukturo
in programi za dušo

Pri severnih sosedih je smučanje doživetje za telo in dušo, predvsem pa večplastni turistični proizvod, ki
čedalje bolj temelji na čudežih sodobne tehnologije, a hkrati ne pozablja na skrbno pripravljene spremlje-
valne vsebine in posluh za užitek duše.

Na začetku 20. stoletja se je začela pisati zgodovina avstrijskega smu- Iz gorskih vasic do zimskih športnih središč
čanja, tesno povezana z imenom Mathias Zdarsky, ki se je prvi spustil Idilične avstrijske vasice so že zdavnaj postale zibelke zdajšnjih zimsko-
po strmini na lesenih deskah in si pri tem pomagal z leseno palico. -športnih središč z vsem mogočim udobjem in dogodki za telo in dušo.
Kmalu so sledila prva smučarska tekmovanja, prelomna revolucija pa A kljub temu so ohranile svoj šarm in z njim veselje do sproščenega dru-
se je zgodila potem, ko sta Hannes Schneider in Toni Seelos iznašla ženja, pristnega občutenja življenja in preprosto − uživanja. Nemogoče
lok na robnikih in vzporedni lok. To je bil povod, da je svet zajelo je poudariti eno samo središče in ga okronati za izjemno smučarsko do-
šport­no gibanje, ustanavljati so se začele šole smučanja, med kateri- živetje, ker jih je preveč. Pa vendarle poudarimo nekatere: Innsbruck kot
mi je bila tudi prva smučarska akademija Hannes Schneider v Sankt izhodišče za devet smučarskih krajev; Kitzbühel, znan po legendarni
Antonu ob Arlbergu. stezi Hahnenkamm; Mayrhofen/Zillertal s 190 kilometri smučarskih prog;
Avstrija se je počasi razvijala v smučarski eldorado, saj se je avstrijski Serfaus-Fiss-Ladis s posebno pozornostjo in ponudbo za družine; Zell
način smučanja razširil vse do Japonske in ZDA, potem ko je sredi 50. am See kot izhodišče za tri smučišča, med katerimi je eno na ledeniku
let Stephan Kruckenhauser izumil tehniko smučanja »wedel«. To po- Kitzsteinhorn; Gastein z izjemno tradicijo športnih središč; Saalbach-Hin-
meni, da smučar v hitrih, kratkih lokih in z nogami skupaj elegantno terglemm-Leogang z 200 kilometri prog; Nassfeld/Hermagor z izjemno
vijuga po smučarski stezi navzdol. gorsko panoramo južnih Alp ter priznanji Najboljše družinsko smučišče
2016 in Zmagovalec v razmerju med ceno in storitvami 2016; Schlad-
Leta 1888 je norveški raziskovalec Fridtjof Nansen s spremljevalci ming Dachstein s smučiščem 4 Berge Skischaukel, ki se razprostira čez
na smučeh prečkal Grenlandijo, kmalu zatem pa naj bi začeli smu- kar štiri vrhove; Obertauern; Hinterstoder in seveda še cel kup drugih.
čanje poučevati tudi v Sloveniji. Na Norveškem naj bi prav v teh
letih naročil smuči Edmund Čibej, učitelj iz Ajdovščine, ki je nato Začetki v Arlbergu
učil smučati tudi druge. Po vzoru Čibejevih norveških smuči je za In vendar se je vse začelo v Arlbergu, kjer so leta 1936 postavili prvo av-
mladino začel izdelovati smuči ajdovski kolar Franc Krapež - Poro- strijsko smučarsko vlečnico. Idilična gorska vasica je že zdavnaj postala
banovec. Gozdarski nadzornik z gradu Snežnik H. E. Schollmayer mednarodno zimsko športno središče, vendar na srečo ni izgubila svoje-
pa je leta 1893 napisal priročnik Na snežkah (Auf Schneschuhen), ga razpoznavnega šarma. To je opaziti predvsem v Oberlechu, kjer se
namenjen lovcem, gozdarjem in turistom, da bi jih spodbudil k poraja občutek, da se je čas ustavil, a je skorajda ironično, da je prav tukaj
uporabi smuči in učenju smučanja. prisotna tudi najsodobnejša tehnologija. Zahvaljujoč podzemnemu tu-
nelskemu sistemu in hitri žičnici življenje v tem kraju v celoti poteka brez
avtomobilov. Kraj pa je postal zimska oaza tudi za monarhe in estradnike.

Lipov list - December 2017

41

Foto: Ski amadé Skok k sosedom
Foto: Ski amadé

Flying Fox nad slapom v Bad Gasteinu Podatkovna očala

Ski amadé: dnevi pustolovščin Ski amadé velja za začetnika tehnologije podatkovnih smučarskih
Največje združenje smučišč v Avstriji, Ski amadé (Salzburger Sport- očal v Evropi, saj so jih gostom prvič ponudili leta 2014. So popolno
welt, Schladming-Dachstein, Gastein, Hochkönig in Grossarltal) s 25 dopolnilo k aplikaciji Ski amadé Guide, ki so jo v minulih letih neneh-
smučarskimi središči, 760 kilometri smučarskih prog ter 260 kočami no posodabljali. Aplikacija ima številne prednosti: od vstavljene geo-
in restavracijami prinaša novost v obliki dnevov pustolovščin in doži- grafske karte do časovnice, ki uporabniku kronološko prikazuje števi-
vetje učinka »uau«. Prihajajoča sezona je združenje stala 68 milijonov lo prevoženih kilometrov in razliko v prevoženih višinskih metrih, pa
evrov (29 milijonov so porabili za gradnjo strojev za umetno zasneže- tudi hitrost in izračun porabljenih kalorij. K osnovni ponudbi že leta
vanje), vendar pa z novim proizvodom Ski amadé – made my day (Ski spadajo tako WLAN na smučarskih postajah v gorah in dolini kot pri-
amadé – naredil je moj dan) upajo na ugoden odziv. sotnost na družbenih omrežjih, 3D-modeli smučišč in mobilni vstop
Nov proizvod v vseh petih regijah ponuja različne pustolovščine za kot mobilna aplikacija Ski amadé Guide ter podatkovna smučarska
skupine s štirimi do dvanajstimi udeleženci, ki jih vodijo poklicni smu- očala, ki postajajo vodniki po smučarskih stezah.
čarski vodniki. Ti paketi, katerih pomen je v tem, da se v okviru enega
smučarskega dne doživi čim več zanimivosti, ki jih sicer ne bi dožive- Avstrija ponuja za vsakega »ta pravo«
li niti v enem tednu, stanejo, odvisno od izbranega progama in števi- Resni ljubitelji športnega vijuganja po snegu, pa najsi so to smučarji
la doživetij, od 50 do 190 evrov. ali deskarji, najdejo v Avstriji proge, ki jih potrebujejo. Prav tako izpo-
Ob tem gre pogosto za doživetja, ki jih redna ponudba ne zajema: polnjen je »smučarski ponudbeni meni« za občasne smučarje in dru-
smučarska joga, zajtrk v gondoli, kulinarični safari, plezanje po ledu, žine, s posebnim poudarkom na smučanju za otroke in ženske ljubi-
smučanje v prostem slogu, ki ga posname kamera iz ptičje perspek- teljice smuke. Prav tako tam najdejo vsebine za svojo dušo vsi, ki
tive, polet s Flying Fox nad znamenitim slapom Bad Gastein ... Pa za- iščejo še več. Že proge same so raznolike, od niže ležečih s progami,
bava v snežnem parku, obisk najviše ležeče kmečke tržnice v Alpah; speljanimi med gozdovi, do visoko ležečih, do samih ledeniških jeder,
od letos bo tržnica na voljo med Smučarskim tednom in Tednom ki omogočajo smučanje vse leto. Snežne razmere so kajpada skoraj
pokušnje vina (od 10. do 17. marca). Vrača se Damski teden, izjemno vedno odlične, kar je posledica dobre zasneževalne opreme. Smučiš­
priljubljen proizvod, ki so ga umaknili zaradi predsodka o diskrimina- ča, ki segajo do nadmorske višine 3000 metrov, postrežejo z dobrim
ciji moških! Našli so rešitev in zdaj bo pod motom »1+1 gratis« in od snegom in razvajajo s pršičem, Slovenci pa imamo do prvega smu-
7. do 24. marca, ob nakupu tedenskega paketa v dvoposteljni sobi pa čarskega razvajanja komaj kaj več kot eno uro.
prinaša brezplačno smučarsko vozovnico – poleg že sicer zanimive-
ga damskega programa s koncerti, smučarskimi tekmovanji po bar- Najbližje smučišče Nassfeld/Mokrine
vah las, smučarskih testih, zabavnih večerih v prijetnih kočah, poho- Tako blizu za slovenske ljubitelje zimskih radosti na snegu! Jadranski ci-
dih z baklami, programih velnesa ... Tukaj je še Mini teden za klon mu prinaša dobre snežne zaloge in zagotavlja več kot sto sončnih
najmlajše smučarje, do 6. leta (od 13. do 27. januarja), kjer bodo za ur več kot v severnem delu Alp. Ležeč v Karnijskih Alpah in spravljen med
100 evrov ponudili otroški smučarski tečaj, smučarsko vozovnico in Ziljsko dolino v Avstriji in Kanalsko dolino v Italiji vabi največje smučišče
posodili otroške smuči. na avstrijskem Koroškem s 300 hektari oziroma 110 kilometri smučarskih
prog, omogoča pa celo smučarski skok v Italijo.
Pogled skozi podatkovna očala (še vedno Ski amadé) Zabave polno je tudi v snežnem parku, na progi doživetij The Snake
Gostje, ki v glavni sezoni kupijo šestdnevno smučarsko vozovnico Ski (Kača), na območjih za freeride ali na tekmovalnih progah Ski Movie-
amadé v vrednosti 257 evrov (mladostniki plačajo 192,50 evra, otroci -Rennstrecken. Medtem ko se smučarski moto v Mokrinah glasi Prijetno
pa 128,50 evra), lahko z zgolj eno vozovnico smučajo v vseh petih presenečenje, majhna presenečenja, kot sta brezplačen balzam za ustni-
regijah in na smučiščih Ski amadéja. In za 19 evrov si lahko na 25 In- ce in vabilo na servis smuči ali toplo pijačo, skrbijo za dodatno veselje.
tersportovih lokacijah izposodijo že vnaprej nastavljena podatkovna Zimska sezona 2017/2018 je pogoltnila 19 milijonov evrov, kolikor so
očala. Mini računalnik z WLAN-om in GPS-om, ki ga je razvilo podjetje jih vložili v gradnjo že sicer dobre infrastrukture. V ospredju so bili
Recon, pa se lahko namesti tudi v očala uporabnika, pri čemer se po- med drugim večje udobje z razširitvijo prog, ureditev tekmovalne
datki aplikacije Ski amadé Guide predvajajo na njegovih smučarskih proge in poligona za trening, izboljšanje zasneževalnih naprav, nalož-
očalih prek USB-priključka. Takšna očala vsebujejo informacije, kot so be v hotelsko infrastrukturo, ureditev novega vadbenega poligona z
različne zanimivosti ob stezi, vremenski podatki, razmere na smučar- žičnico za začetnike, tekoči trak in stavba smučarske šole ob dolinski
skih progah in vlečnicah ter napotki o varnosti. Vse informacije so postaji kabinske žičnice Millennium-Express.
prikazane v spodnjem desnem kotu, prek varnostnih nastavitev pa Proti koncu sezone pa goste pričakujejo z verjetno najbolj divjim après-
jih lahko nastavimo tako, da se, na primer, pri določeni hitrosti avto- ski dogodkom v Alpah: od 2. do 8. aprila bo metalno-gorski smučarski in
matsko izključijo in ne motijo smučanja. Informacijsko okno leži pre- glasbeni festival s tridesetimi napovedanimi glasbenimi skupinami.
cej globoko in ne moti pogleda; za preverjanje informacije je treba
namensko znižati pogled. Renata Picej

Lipov list - December 2017

42

Praznično

Originalni salzburški božični šopek z jabolki

Advent in božične tržnice

Iz tradicije – turizem!

Medtem ko je božič poseben praznik in prav poseben čas v katoliškem letu, postaja božičevanje kot ro-
mantična scena adventa čedalje bolj vabljiva decembrska prireditev, ki na osrednjem prireditvenem odru –
božični ali adventni tržnici ponuja oazo pravljic za otroke in odrasle.

Lesene hiške kot čarobne kočice čarajo romantično vzdušje, ogenj od vom prave evropske božične tržnice, ki pa večinoma žal čedalje bolj
sveč, latern, odprtih ognjišč in bakel plapola intimno svetlobo, odzvan­ izgubljajo ostrino pristnosti in zapadajo novodobnemu turističnemu
ja zborovska pesem in muzikanti v nošah preigravajo Sveto noč ... Ra- trendu po potrošnji kiča, ki s tradicijo domače in umetne obrti, tipični-
dostni obrazi nazdravljajo s kuhanim vinom, grogom, punčem, liker- mi pijačami in tradicionalnimi jedačami nimajo nič več skupnega.
jem ali čajem z vonjem cimeta in klinčkov. Diši po klobasah in Tudi Ljubljana ponuja adventni sejem (Praznični sejem), ki ga letos sesta-
medenjakih. vlja petdeset sejemskih in gostinskih hišk, razporejenih ob Ljubljanici in
Tradicionalne tržnice so v mestih in trgih, samostanih, gradovih in na grajskem dvorišču. Spremljale ga bodo številne prireditve, ki bodo
grajskih pristavah in v posebnih okoljih na zanimivih legah v naravi. skupaj z drsališčem in letošnjo novostjo, smučiščem za najmlajše na No-
Slovenci izjemno uživamo v čarobnem vzdušju, ki ga ponujajo božič- vem trgu, oblikovale decembrsko podobo slovenske metropole in bolj
ne in adventne tržnice, še zlasti v Avstriji in Nemčiji, zato množično ali manj posrečeno »božično tržnico«, ki pa s tistimi, zaradi katerih se
potujemo tja z avtobusi in avtomobili, da bi se naužili zvokov, dišav, zgrinj­ajo procesije turistov v Avstrijo, nima dosti skupnega.
barv in pokusili različico kuhanega vina, mošta ali piva, pa katerega Besedilo in foto: Renata Picej
od številnih vrst punčev, grogov, čajev ... Na izlet peljemo svojo dušo,
da v svoje skrite kamre pošlje sveže asociacije radosti, otroke vabimo Na avstrijskih sejmih je na voljo veliko:
v teater radostnih doživetij in s prijatelji nakupujemo drobne spo- od pečenega krompirja do – kuhanega piva
minke za božično-novoletni okras ali darila.
Dunaj, Salzburg, Gradec, Mariazzell, St. Wolfgang. Ali München, Nürn-
berg, Mainz, Regensburg (grad Thurn und Taxis), Dresden. To je le nekaj
krajev, kjer so klasične tržnice tudi profiliran turistični proizvod in po-
memben dogodek v nizu letnih turističnih zgodb. Adventne tržnice
najdemo po vseh katoliških državah, pa tudi drugod, kamor so jih uvo-
zili zaradi zgodbe, ki jo lahko dopolnijo in oplemenitijo po svoje.
Strasbourg ima največjo adventno tržnico, že od leta 1570. Brighton
v Veliki Britaniji ji dodaja izjemno lokacijo. Puerto Portals trži avstrijsko-
-nemški adventni slog z lesenimi hiškami in smrečjem ter pečenicami
s kečapom in karijem, belimi klobasami in nürnberškimi pečenicami na
Mallorci. In seveda ne zaostaja niti Tokio, a, razumljivo, z le bledim odse-

Lipov list - December 2017

Okusi tradicije

Avtor: Uroš Štefelin

Kuhajte z nami!

Kuharske delavnice za otroke od 5 do 12 let

Bodi chef kuhinje za rojstni dan –
rojstnodnevne zabave za otroke

Kuharske delavnice za odrasle

Okušajte z nami!

Kosila za » ta domače« in chefove
jedi z navedenim številom OH

Slovenija lahko postane svetovni center Zabavajte se z nami!
kulinarične znanosti in umetnosti.
Spoznajte naše dobavitelje in rokodelce na
Največkrat slišana beseda na vseh kulinarič- mov začnemo že v srednjih gostinskih šolah Podvinski tržnici (vsako 1. soboto v mesecu)
nih šovih je kreiranje*. Kandidati ne spijo, si in nadaljujemo v edinstvenih centrih znanja.
gubajo čelo, se premetavajo, si pulijo lase Začnimo spoznavati sestavine, različne vrste Jahajte po Cesarski cesti
zaradi kreiranja, mentorji zahtevajo, gledal- mesa, rib, zelenjave, sadja, zelišč. Naučimo Okrasite svojo skodelico v hišnem
ci vzklikajo: »Še, hočemo drugače, novo, se jih razlikovati po strukturi, okusu. Kuhaj-
nadgrajeno, še bolj noro!« Mladi gledalci si mo, pecimo, zmrzujmo ... in opazujmo, kako ateljeju keramike
ustvarjajo predstave o kuharskih bogovih, ki se spreminjajo njihove lastnosti, okus, struk- Silvestrujte z nami
živijo za kreiranje, za tem v daljavi utripajo- tura. Razmišljajmo o presnovi, kako se sesta- (v abljene družine z otroki)
čim ciljem, ki se odmika premosorazmerno vine presnavljajo v telesu, katere sestavine
z znanjem. In sklenejo: »Ko bom velik, bom spojiti na krožniku. Skuhajmo pravo govejo www.vilapodvin.si
kreiral. Ko bom velik, bom veliki kuharski juho, ričet, segedin, vampe, pravilno skuhaj-
ustvarjalec!« mo zelenjavo, pravilno specimo meso, ribo, Da, to je moja želja − povezati vse akterje
naredimo štruklje, jabolčni zavitek, zamesi- s področja prehrane in ustvariti vzajemno
A kuhanje ni le umetnost, je tudi znanost; mo kruh, potico, skuhajmo polento, žgance, prepletanje vseh kulinaričnih znanosti in
zahteva veliko znanja in le počasi se daleč gibanico ... Okušajmo, raziskujmo okuse, umetnosti pri nas. S tem bi Slovenija hitreje
pride. Kaj ko bi v Sloveniji na enem mestu ozavestimo jih. Prek spoznavanja sestavin, postala prepoznavna kulinarična destinacija!
povezali znanstvenike, ki raziskujejo živila, reakcij in jedi spoznavajmo samega sebe, * Slovenci imamo sicer za
spremembe v njih pri obdelovanju, vpliv se odločimo za usmeritev in v tej smeri de- kreiranje zelo lep izraz − USTVARJANJE.
predelanih živil na presnovo ..., ter priznane lujmo. Sprašujmo se, kaj in koliko ponuditi,
kuharje umetnike, ki bi poznali in pri svojem da bo gost užival v estetiki, okusih jedi in da
kreiranju dosledno uporabljali izsledke raz- se bo po obroku dobro počutil!
iskav o procesih in spremembah v živilih in
telesu? Celotna ekipa bi sledila trenutnim Ko bomo prehodili vso to, vsaj desetletno
trendom v kulinariki in se ukvarjala le z lokal- usmerjeno pot, ozavestili in obvladali osno-
nimi živili in jedmi, ki bi jih na podlagi pozna- ve, bomo zaupali sami sebi, postali samo-
vanja lastnosti, vplivov na telo, sprememb v zavestni in sproščeni. Takrat bo nadgrajeva-
procesu obdelave in nadgradnje na novo nje in ustvarjanje novih jedi prišlo samo od
predstavljala svojim uporabnikom. sebe, spontano bo in lahkotno. Takrat bodo
Pa saj lahko z majhno nadgradnjo progra- jedi božanske in naše, MOJE!

Informacije in rezervacije: Vila Podvin, Mošnje 1, 4240 Radovljica t. 08 384 34 70
[email protected]; www.vilapodvin.si; www.facebook.com/Vilapodvin

29. sejem turizma

Natour Alpe-Adria

31. januar – 3. februar 2018, Gospodarsko razstavišče

natour-alpeadria.si