Nasa kateheza 58_izsek

On daje rast Foto: C. Hostnik
naši setvi

UVODNIK 3 dr. Marjan Turnšek
SPOZNANJA Beseda nadškofa ob novem katehetskem letu

SREČEVANJA 5 dr. Franc Zorec
KATEHEZA Ob začetku katehetskega leta

IZ ŽIVLJENJA 7 mag. s. Brigita Zelič
UTRINKI Načrtovanje pri katehezi

PODLISTEK 12 dr. Janez Vodičar
IN MEMORIAM Igra in kateheza

16 dr. Stijn Van den Bossche in dr. br. Enzo Biemmi
Kongres Skupnosti evropskih katehistov (EEC)

24 Pogovarjala se je s. Magda Burger
Katehistinja ga. Milena Svetlin Štefe

29 s. Tatjana Car OSU
Moje katehetsko poslanstvo

32 Slovenski katehetski urad
Predlog letnega načrta
za katehetsko leto 2017/18

34 Marija Rančigaj
Kateheza in spominska knjiga:
Največja je ljubezen

37 Helena Murgerlj
Duhovne vaje za katehistinje na Bledu
pri sestrah salezijankah

39 Natalija Podjavoršek
Počitniška pastorala na otoku Ugljan

43 Bruno Ferrero
Menih in razbojnik

47 Danica Peljhan
Slavica Ergaver

BEREMO, NAPOVEDNI KOLEDAR, PRILOGA
ISSN 1581-6834
Foto: A. Šegula

Foto: C. Hostnik KAJ SE DOGAJA • 3

Začetek vsakega dejanja Foto: SŠK
je beseda, pred vsakršno
dejavnostjo premislek. Beseda nadškofa
ob novem
Sir 37,16 katehetskem
letu dr. Marjan Turnšek
Foto: A. Šegula
Drage katehistinje, katehisti in kateheti, pri­
srčen pozdrav v novem katehetskem letu!
Za vsakim katehetskim letom pridejo počit­
nice; a tudi za počitnicami pride novo kate­
hetsko leto. Kot se ob koncu leta veselimo za­
služenih počitnic, tako in še bolj se veselimo
ob koncu počitnic novega srečevanja z otro­
ki, ki so nam zaupani, in z njihovimi starši ter
starimi starši. Privoščim vam, da vam tega ve­
selja ne bi nič pokvarilo!
Pastoralno leto pred nami želi posebej izpo­
staviti prenos vere iz generacije v generacijo
– tako so zaznali naši ordinariji in nam pola­

4 • UVODNIK

gajo na srce, da v redno delovanje poudarjeno teheti z bogatimi izkušnjami z mladimi doda­ Foto: p. A. Šegula
vključimo tudi ta vidik. Res so prvi »prena­ te svoj doprinos, da bodo sadovi sinode lahko
šalci« vere starši, a po naravi cerkvenega ob­ Foto: Arhiv SKU bolj kakovostni.
čestva ste tudi vi njihovi pomembni sodelav­ Tudi letos že na začetku v svoj urnik vstavite
ci. Zato vas letos še posebej spodbujam k skrbi skupne dejavnosti tako na polju stalnega izo­
za starše – kar boste naredili za njihovo vero, braževanja kakor na polju duhovne poglobi­
boste naredili tudi za vero otrok pri katehezi; tve. Res veliko možnosti obstaja in na spletni
pravzaprav lahko s tem naredite več zanje kot strani SKU boste vedno pravočasno obvešče­
storite neposredno na srečanju. Ker pa izku­ ni o vsem dogajanju. Povabljeni tudi, da pri­
šnja pravi, da so generacije sedanjih staršev v stopite k molitveni zvezi Skupnosti sloven­
velikem odstotku precej odtujene veri, se po­ skih katehistinj in katehistov, ki nas vsak dan
gosto dogaja, da verske vrednote in versko ži­ poveže med seboj in podpre pri delu s krat­
vljenje otroci bolj vidijo in prejemajo po babi­ kim molitvenim spominom.
cah in dedkih kot po starših. Zato mi prihaja In še eno novico želim podeliti z vami. V tem
na misel, da bi bilo smiselno bolj načrtno so­ letu bodo škoje zelo verjetno sprejeli nov slo­
delovati tudi z njimi; morda bi bilo koristno venski katehetski načrt, ki sledi navodilom
imeti srečanja tudi zanje. Prepričan sem, da bi plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem in
kot kateheti lahko od njih izvedeli veliko za­ slovenskemu pastoralnemu načrtu Pridite in
nimivega o otrocih in njihovem življenjskem poglejte. To bo nova priložnost za osvežitev
okolju, hkrati pa sklenili z njimi »zavezni­ našega katehetskega služenja občestvu Cer­
štvo« ter morda skupaj našli kakšen namig za kve na Slovenskem.
delo z njihovimi vnuki in vnukinjami. Naj vas pri vašem poslanstvu vedno spremlja
Ker je v teku priprava na škofovsko sinodo na obilje Božjega blagoslova!
temo poklicanosti mladih, lahko tudi kot ka­

Foto: C. Hostnik

KAJ SE DOGAJA • 5

Foto: p. A. Šegula Ob začetku
katehetskega
leta

dr. Franc Zorec

Pred nekaj dnevi sem v katehetski učilnici Foto: Z. Prevolšek
pospravil police, izpraznil predale mize, s sten
Foto: C. Hostnik odstranil plakate in ob tem podoživljal izre­ to brez stalne naglice in takojšnje odzivnosti
čene besede ob njihovem nastajanju ali pred­ na komunikacijske dražljaje. Dnevi duhovno­
stavitvi ter iskrenost, ki jo otroci in odrasli sti, ki se jih udeležim, so še večji privilegij in
radi pokažejo ob vprašanjih, pomembnih za osmislitev mojega življenja in delovanja.
njihovo življenje. Prazne stene in predali pri­
čakujejo novo ustvarjalnost. Katehiziranci
Vsako leto znova kateheti sejemo oznanilo V svojih molitvah sem se pogosto spomnil
Božje Besede v srca manjših in večjih katehe­ katehizirancev, še posebej tistih, s katerimi
zirancev, med katere spadajo tudi starši. Ne­ se med letom nisem najbolj ujel. Priporočal
katera leta so rodovitnejša, v nekaterih pa je sem jih Bogu in varstvu Božje in naše Mate­
zemlja pretrda ali pa plevel preveč bujen in vse re Marije. Ob srečanju na ulici sem se vsake­
zaduši. ga razveselil, mu namenil prijazen pogled in
Kako bo letos? Kaj lahko kot katehet storim besedo. Če se je ponudila priložnost, sem ga
v novem katehetskem letu, da bo moja setev osebno ali po kateri od telekomunikacijskih
obilna in zemlja ter pogoji za rast ugodni? povezav povabil na kakšno srečanje, dogodek,
Mnogo dejavnikov vpliva na to. Med počitni­ sveto mašo. Vesel sem bil odziva, četudi je bil
cami sem skušal biti pozoren na nekatere iz­ le v obliki navedka bolj ali manj upravičenega
med njih. razloga za zavrnitev mojega povabila.

Jaz, katehet Drugi kateheti
V počitnicah sem nabiral moči – tako telesne, Srečal sem katehete na škoijskih prireditvah
kot duhovne. Četudi so v času počitnic pole­ in v sodelovanju pri oratorijih. Dragocena mi
tni oratoriji in nekatere druge počitniške de­
javnosti, je nujno, da vsaj za nekaj dni odložim
delo in skrbi ter v lepoti gorskega, morskega
ali katerega drugega sveta najdem počitek in
omogočim stik s samim seboj in z Bogom. In

6 • UVODNIK

je bila medsebojna pomoč in spodbuda za ka­ gičnem, karitativnem in dramskem področju. Foto: Arhiv M. Hermana
tehetske dogodke. Tudi izmenjava izkušenj Dr. Janez Vodičar predstavi igro kot pomem­
ali podelitev skrbi in bolečine je ustvarjala ob­ ben element v katehezi ne le za ustvarjanje
močje zaupanja in Božje prisotnosti. vzdušja, ampak kot vsebinski pripomoček.
Vključimo jo, ko pripravljamo posamezna ka­
Škof in duhovniki tehetska srečanja, katerih osnovno razporedi­
Škofova beseda in prisotnost duhovnikov na tev najdemo v rubriki »Kateheza«, podrob­
katehetskih in drugih verskih dogodkih je nejšo pa na spletni strani SKU. In pri vsem
ustvarjala občutek povezanosti in skupnega naštetem ne pozabimo, da imamo pred seboj
prizadevanja za rast Božjega med nami. konkretne, ne idealne otroke, mlade, odrasle
in družine, kot nas opominja tudi dr. Biemmi
Verniki ob poročilu z evropskega kongresa EEC.
Mnogi romarji in verniki na krajih molitve Naj bo ob branju ne le teh izpostavljenih, am­
kakor tudi pri župnijskih svetih mašah so pak tudi vseh ostalih prispevkov iz revije Na­
ustvarjali sliko žive Cerkve. ša kateheza, ki je pred nami, začetek katehet­
Tako opremljen stojim pred vrati novega ka­ skega leta spodbuden, poln zaupanja in blago­
tehetskega leta. Kaj vse bo prineslo za mojo slovljen. Položimo ga v Božje roke, saj je le On
osebno vero in za mojo katehetsko delovanje? tisti, ki daje rast naši setvi.
Kaj bo prineslo tistim, ki jih bom v svojem
pričevanju in oznanjevanju srečal? Foto: C. Hostnik
Tokratna številka Naše kateheze nam prina­
ša članke, ki nam lahko pomagajo, da dobro
zastavimo katehetsko leto. Mag. s. Brigita Ze­
lič nas v svojem članku spodbuja k načrtne­
mu pristopu, v katerem si moramo vsi najprej
zastaviti vprašanja: Kam želim letos pripelja­
ti katehezirance v posamezni skupini? Kaj je
njihova potreba in kakšne so moje in njiho­
ve razpoložljive moči? Vsekakor pa ne smemo
pozabiti na temeljno potrebo, ki jo nosijo v se­
bi: da jim omogočimo doživeti sprejetost. To
lahko naredimo toliko bolj, kolikor bolj se tu­
di sami čutimo sprejete in povezane z Bogom
in celotnim občestvom vernih. To potrjuje
tudi katehistinja Milena Svetelin Štefe, ki v
intervjuju razkrije, da pred vsako katehetsko
uro kratko zmoli in se priporoči Sveti druži­
ni. Zelo pomembno se ji zdi, da v katehezo
vključuje različne dodatne dejavnosti na litur­

Foto: Arhiv M. Hermana SPOZNANJA • 7

Načrtovanje
pri katehezi

mag. s. Brigita Zelič HMP

Foto: C. Hostnik Pred začetkom novega šolskega in katehet­ veri, utrjevanje upanja tudi v težkih situaci­
skega leta se moje misli pogosto mudijo pri jah, napredovanje v dejavni ljubezni, prežeti z
otrocih, mladih, njihovih starših, naših sode­ notranjim veseljem, ki plemeniti srce.
lavcih in župnikih. Zastavljam si vprašanja o Morda te bega misel, da so otroci med šol­
tem, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih. Spra­ skim letom tako zasedeni s številnimi obšol­
šujem se, kaj naj naredim, da bo katehetsko skimi dejavnostmi, da komaj najdejo čas za
leto, ki je pred menoj, bolj uspešno. uro kateheze in hitro narejeno nalogo. Ne­
V odgovor si zastavljam tudi vprašanji: kateri so lahko pri verouku samo dvajset mi­
»Kam pravzaprav želim priti? Kakšen je moj nut, ker jih že čaka šolski prevoz domov. Tu­
cilj?« Kdor ima pred seboj jasen cilj, bo našel di starši so tako obremenjeni: služba, dom,
tudi pot do njega. prevažanje otrok, nakupi, zdravje, napetosti
Ali pa je moj in tvoj odgovor: »Saj imam uč­ v odnosih ... Kako naj bo v naših rokah odgo­
benik. Za moj razred obstaja tudi priročnik, vornost za otrokovo rast v veri, ko pa njegovi
pa delovni in liturgični zvezek imajo otroci. starši vedo o verskih vsebinah manj kot otro­
O čem sploh lahko odločam? Naj si postav­ ci in ne jemljejo resno pobud za prisotnost pri
ljam še dodatne cilje? Kaj od vsega je dejan­ devetdnevnici, križevem pot v postu …? Še
sko v mojih rokah? Tako ali tako moram pre­ ob nedeljah jih redko vidimo pri sveti maši.
delati vsebino knjige. Kdaj bodo imeli otro­
ci počitnice? Koliko ur bo pravzaprav na vo­ Kdor ima pred
ljo?«
Pa vendar! V miru in brez strahu se vpra­ seboj jasen cilj,
šaj: »Kam želim priti s svojo skupino? Kak­
šen cilj imam pred seboj? Kaj je zame najpo­ bo našel tudi pot
membnejše? Kaj moji otroci ali mladostniki
najbolj potrebujejo, da bo Jezus postajal ve­ do njega.
dno bolj njihov resnični prijatelj; da bo Cer­
kev vedno bolj tudi njihova družina; da bo
Marija zanje živa in dejansko prisotna oseba?
V katehetovih rokah je odgovornost za rast v

12 • SPOZNANJA

Igra in kateheza

dr. Janez Vodičar

Mnogi iščejo v igri rešitev za katehezo. Teža­ ze zagotovo priporočam, je zapisal: »V igri je
ve z disciplino, težave z motivacijo in konč­ otrok vselej nad svojo starostjo, nad svojimi
no težave s posebnostjo snovi pri katehezi so dnevnimi dejavnostmi; v igri je za glavo višji
lahko vsaj navidezno rešljive z uvedbo take od samega sebe« (Vigotski 2010, 391–392).
ali drugačne igre. Ne le da to sprosti katehizi­ Kaj bi si bolj želeli, kot dvigniti otroka nad
rance, temveč tudi čas hitreje mine. Ob tem njegove lastne zmožnosti in mu odpreti po­
okrepimo še svojo podobo kateheta, saj nas ti do skrivnosti, ki presegajo človeško pamet?
bolj cenijo tako otroci kot starši. Ni lepšega Vendar pri tem ne gre za igro, kot bi jo razu­
kot videti otroke, ki nočejo oditi s kateheze mel preprost animator na oratoriju. Ne gre za
in komaj čakajo, da lahko spet pridejo. Kdo poigravanje, temveč za dinamiko, kjer vzgo­
si v svoji vzgojiteljski poklicanosti tega ne bi jitelj določi bližnjo stopnjo napredovanja v
želel?! razvoju, kot bi rekel Vigotski. Ko poznamo
Hitro se najdejo taki, ki že ob prvem pomi­
sleku na igro zavzdihnejo: spet nekdo, ki iz Ko poznamo otroka,
resne stvari, kot je oznanjevanje in uvajanje v
vero v Jezusa Kristusa, vnaša plehkost igrač­ je treba ponuditi tudi
kanja. Še prav imate. Ne gre zgolj za znanje,
to še najmanj. Gre za življenje, in to večno socialno sprejemljivo
srečo, kamor želimo pripeljati naše katehizi­
rance, če jih resnično ljubimo v vsem njiho­ obliko igre, ki ga bo
vem bistvu božjega otroštva. Najlažje je vne­
sti nekaj igric, ki otroke raztresejo, jim dati prevzela in bo v njej
žogo, jih malo razgibati in ura bo mimo. Pri
tem jim nismo dali nič več, kot bi dobili na lahko preizkušal
igrišču. Kateheza mora biti, če hoče opravi­
čiti to, kar ji nalaga Cerkev in predvsem Kri­ možnosti lastnega
stus, trenutek resnega in globokega srečanja
s seboj, z občestvom in Bogom, ne le vrtenje bivanja – pri katehe-
okrog tega, kar prija in zabava.
Kljub vsemu je igra v pedagoškem procesu še zi seveda v luči
kako pomembna. Mnogi vzgojitelji jo moč­
no priporočajo. Veliki ruski vzgojitelj Lev Vi­ božjega otroštva.
gotski, ki ga v razsežnosti občestvene katehe­

Foto: Arhiv SKU SPOZNANJA • 13

otroka, je treba ponuditi tudi socialno spre­ jo socialne veščine in učenje za skupnost. Ne
jemljivo obliko igre, ki ga bo prevzela in bo v pozabimo tudi na priročnike za oratorije, ki
njej lahko preizkušal možnosti lastnega biva­ so polni možnosti, da se učimo pravilne upo­
nja – pri katehezi seveda v luči božjega otro­ rabe igre pri katehezi.
štva. Kljub vsej tej pedagoški uporabnosti igre bi
Prav zaradi tega smo lahko veseli, da imamo v rad poudaril resnost kateheze. Sam Splošni
slovenskem jeziku številne priročnike, ki ka­ pravilnik za katehezo (SPK) kaže na vzvi­
tehetom omogočajo pravilno usmerjeno de­ šenost naloge kateheze (39), saj jo umešča v
lo z igrami. Tako je že pred leti Rafo Pino­ prenašanje celotnega razodetja in učenja, ka­
sa zbral in uredil delo z naslovom Igrajmo se ko to živeti danes. Igra, ki bi bila le kot me­
(1993). Knjiga je opremljena s spremno študi­ todološki pripomoček, bi nas od te naloge v
jo, ki omogoča premislek o katehetski upora­ veliki meri oddaljila. Če hočemo ostati zvesti
bi. Igro primerja z liturgijo in Cerkvijo: »Ta­ naročilu Jezusa in Cerkve, ne moremo izgu­
ko v igri kot v liturgiji podoživlja človek svet biti še te ene ure, ki jo imamo na teden, da po­
in smisel življenja kot nekaj, kar je dobro in sredujemo vse bogastvo odrešenja. Strah nas
ima smisel« (7). Pred kratkim je izšlo še bolj je, da bi na koncu našega poigravanja ugoto­
usmerjeno delo, ki poskuša zapolniti vrzel v vili, kot je zapisal Nietzsche, da je Bog mrtev,
odtujenosti sodobnih igric in forumov. Gre saj smo ga sami ubili, in bi cerkve postale le še
za Psihosocialno interaktivne igre za otroke in nekakšni nagrobniki Boga (Nietzsche 2005,
mlade (Otrin 2017), kjer še posebej poudarja­ 135–136).

16 • SPOZNANJA

ni odmik od šole in njenega Družina med
preverjanja in razvrščanja.
Začutiti bi morali, in to naj­ verskim poukom
prej kateheti, da je v Bogu vse
skupaj nadvse resna igra, kjer in prenosom
smo vedno zmagovalci vsi in
vsa pravila služijo le tej zma­ vere
gi. Če nam uspe ustvariti tak
pogled na katehezo, bomo v Kongres Skupnosti
večji gotovosti izpolnjevali
naročilo Cerkve: »Zato bo v evropskih katehistov (EEC)
detinski dobi katehetski pro­
ces izrazito vzgojen, pozoren Prevod in priredba: mag. s. Magda Burger ND in
na to, da razvija človeške spo­ dr. p. Andrej Šegula OFMConv
sobnosti, ki so antropološka
podlaga za življenje vere, kot Uvod
so čut zaupanja, zastonjsko­
sti, podaritve samega sebe, dr. Stijn Van den Bossche, predsednik EEC
molitve, veselega udeleževa­
nja« (SPK 178). Evropski kateheti (EEC) so se konec maja 2017 srečali na svo­
jem rednem kongresu v Madridu. Kot odgovor na izzive časa
Ni dovolj se so izbrali tematiko »družina med verskim poukom in pred­
logom vere«. Vsebina se je rodila iz velikega navdušenja in
z njimi učiti, trenutka med dvema sinodama o družini (2014–2015). V ča­
su priprave na kongres je izšla okrožnica Amoris laetitia, ki
še manj se z pravzaprav ne prinaša nobenega revolucionarno novega mo­
ralnega nauka Cerkve, temveč vabi k razločevanju in je dobra
njimi igrati, spodbuda za branje s katehetskimi očmi.
Kongres v Madridu je bil logično nadaljevanje predhodnih
v urah vero- kongresov in pogled v prihodnost, saj bo leto 2018 zaznamo­
vano s sinodo o mladih in z mladimi: »Mladi in razločevanje
uka morajo poklicanosti«. Na kongresu CCEE v Barceloni marca 2017 je
kardinal Baldiseri poudaril, da je vidik poklicanosti na sinodi
dojeti, da so o mladih izrecna želja papeža Frančiška.
Kot uvod v problematiko poglejmo dve izhodišči:
poklicani za a) prehod iz kulturnega krščanstva k misijonarskemu krščan­
stvu;
odrešenje. b) družina »med« krščansko vzgojo in misijonarsko spod­
budo.

Foto: A. Šegula DUHOVNOST • 17

Kateheza, ki je postala misijonar- Bruselj – v srcu Evrope?

ska Ali kakšno nedeljo pomislite na stavek »Ka­
ko malo ljudi je danes pri sveti maši!« ali celo
Kdor potuje z avtom iz Belgije v Španijo, ne­ »Joj, kako malo mladih je danes v cerkvi«?
kje na jugu Burgundije prevozi pas »vodne Na žalost moramo ti dve vprašanji spraviti v
linije«. Prav čudovito je: kot da bi se prevr­ eno. V Belgiji imamo trenutno še 5–6 % lju­
nili. Kar naenkrat vode ne tečejo več proti se­ di, ki tedensko obiščejo cerkev, 7 % jih pride
veru in Atlantskemu oceanu, temveč se obr­ vsak mesec, 10–12 % za velike praznike. Med
nejo in tečejo proti Sredozemskemu morju. temi odstotki je starostna shema približno
In vse, kar vidite, je znak na avtocesti, sicer taka: 1,8 % je starih med 18 in 35 let (to so
se zdi, da se ni nič spremenilo. Pa vendar se tisti, ki ustvarjajo družino). To pomeni 0,75
je zgodilo nekaj pomembnega, kar zaznava­ % Belgijcev v tej starosti ali povedano druga­
mo korak za korakom. Iz Evrope masla prei­ če: 10 000 od 12 000 000 Belgijcev. S tem
demo v Evropo olivnega olja, iz kulture piva nočem reči, da so vsi drugi Belgijci neverni­
preidemo v kulturo vina, iz svežine, oblakov ki. Toda sociologi poudarjajo dve pomembni
in dežja na severu pridemo v vročino modre­ dejstvi: če gre kdo k sveti maši manj kot en­
ga neba in sonca. To podobo iz narave lah­ krat mesečno, postane njegova vera šibka in
ko primerjamo s krščanstvom tradicije in kr­ se zaradi šibke hrane razvodeni; ljudje ne ne­
ščanstvom osebne odločitve: vse se spremeni, hajo hoditi k sveti maši, ker ne verujejo, tem­
toda spremembo zaznamo šele postopno. Iz­ več ne verujejo, ker ne hodijo k maši. Nedelj­
hajam iz bruseljskega okolja z dvema negativ­ ska praksa je pomembna za Gospoda in za ve­
nima podobama, ki označujeta premik med ro. Namesto da relativiziramo nedeljsko pra­
vero in kulturo, čeprav se zdi, da še vedno no­ kso in po njej merimo vero, lahko z judi re­
čemo priznati posledic.

24 • SREČEVANJA

Pomembno je, da
se predamo Jezusu

Katehistinja ga. Milena Svetlin Štefe

Pogovarjala se je mag. s. Magda Burger ND

Spominjam se najinega prvega sre- na na moje domače in prijatelje. Kljub temu
čanja na enem od študijskih po- sva se z možem odločila za selitev v Slovenijo.
svetovanj Skupnosti slovenskih Vedela sva, da je to dobro za najino družino.
katehistinj in katehistov, ko me je
presenetil tvoj naglas, ki ga nisem Kje si se rodila in odraščala?
znala umestiti v nobeno od sloven- Kot sem že omenila, sem bila rojena v Argen­
skih pokrajin. Povedala si, da si se z tini, v provinci Buenos Aires, v predmestju
družino pravkar preselila v Sloveni- Ramos Mejia, slovenskim staršem. V Argen­
jo. Logično vprašanje, ki se je rodi- tini obstaja velika slovenska skupnost, v kate­
lo takrat in se pojavlja vedno zno- ri sem preživela večji del svoje mladosti. Slo­
va, je, zakaj si se odločila za tako venci so zgradili več slovenskih domov, ki so
velik korak. bili središča slovenske kulture in pomemben
Enostavno! Rodila sem se v Argentini in le­ dejavnik pri vzgoji njihovih potomcev. Tam
ta 2002 sem se z družino preselila v Sloveni­ smo imeli razne kulturne prireditve, sobotne
jo. Slovenija je bila zame vedno moja domo­ šole in slovenske maše.
vina, ki so jo morali moji starši leta 1945 za­
radi druge svetovne vojne zapustiti. Vedno so Katero študijsko smer si izbrala?
mi veliko pripovedovali o njej in moja najve­ Poleg slovenske skupnosti sem bila vključena
čja želja je bila, da jo spoznam, kar pa zaradi tudi v argentinsko družbo, kjer sem v otro­
daljave ni bilo mogoče. Tudi poročila sem se štvu obiskovala (dekliško) argentinsko šolo,
s Slovencem, ki sem ga spoznala v skupnosti t. i. šolo sv. Dominika, ki so jo vodile redov­
Slovencev v Argentini. nice. Obiskovalo jo je mnogo slovenskih de­
Leta 2001 je v Argentini prišlo do hude eko­ klet. Ko je prišel čas nadaljnjega univerzitet­
nomske krize in začeli so se hudi časi. Prišel je nega izobraževanja, sem izbrala in dokončala
čas odločitve. Argentina ni bila več varen in študij razrednega pouka. To smer sem izbra­
dober kraj za mojo družino. Odločitev ni bi­ la, ker sem si že od rane mladosti želela delati
la lahka, posebno zame, ker sem zelo naveza­ z otroki in sem uživala v poučevanju.

KATEHEZA • 29

Moje katehetsko

poslanstvo s. Tatjana Car OSU

Na kanalu YouTube sem pred kratkim na­ nekdo drug;
šla video posnetek slavnega govorca iz Veli­ ­ integriteta – da to, kar govoriš, tudi ure­
ke Britanije, Juliana Treasura, ki predava o
tem, kako naj spregovorimo, da nas bodo lju­ sničuješ v življenju in ti zato lahko zaupajo;
dje hoteli poslušati. Če želimo, da nam bo­ ­ ljubezen – da ljudem želiš dobro. Skoraj
do ljudje prisluhnili, moramo biti pozorni na
to, kaj govorimo in kako govorimo. Potrebu­ nemogoče je, da bi ljudem želel dobro in
jemo bogat besedni zaklad, ki si ga lahko pri­ jih hkrati sodil. Ko želimo nekomu nekaj
dobimo predvsem z branjem. Pri načinu go­ povedati neposredno in odkrito, to ublaži­
vorjenja nam lahko pomagajo razne tehnike. mo z ljubeznijo.
Mi pa se bomo ustavili samo pri vsebini go­ Kar sem odkrila pri znanem govorcu, me je
vorjenja. navdušilo. V svojem govoru ne omenja vere,
Gospod v videu najprej našteje štiri stvari, ki Jezusa, Cerkve, a vendar je v njegovih bese­
nam jemljejo moč, ko nekaj sporočamo: dah skrito tako pomembno in vsem nam
­ želja, da bi pred drugimi izgledali dobro; znano veselo sporočilo evangelija. Mar ni kot
­ imeti svoj prav; bi poslušali papeža Frančiška? In to za vse lju­
­ ugajati ljudem; di različnih veroizpovedi, kultur in narodno­
­ težnja, da bi prikazali, da je vse v redu, če­ sti. Ali verujemo in verjamemo, kako sodob­
no in učinkovito sporočilo prinašamo otro­
prav v našem življenju ni vedno vse lepo. kom, staršem, podjetnikom, gospodarstveni­
Vse štiri težnje izhajajo iz prostora v nas, kjer kom, politikom, učiteljem itd.?
se nahaja strah. Smo pri katehezi in našem poslanstvu. Sre­
Govorec nato našteje sedem smrtnih grehov čujemo se z otroki in starši, pogovarjamo
govorjenja: opravljanje, presojanje, negativni se, oznanjamo Božjo besedo in velikokrat se
pristop, pritoževanje, izgovori, pretiravanje nam zdi, da naletimo na gluha ušesa.
oziroma laž in dogmatizem. »Ne slišijo, ne razumejo, nevzgojeni, brez tra­
Nasproti grehom so štirje stebri, na katerih dicije, brez podpore staršev,« nam velikokrat
lahko stojimo, ko spregovorimo drugim: uhaja iz ust, ko si delimo izkušnje med seboj.
­ poštenost oziroma odkritost – biti jasen, Ali ni v teh besedah kar nekaj opravljanja,
presojanja, negativnih misli, pritoževanja, ce­
da si resničen v tem, kar govoriš; lo izgovorov, skritih želja po ugajanju ljudem,
­ pristnost – da si to, kar si, posebej ko si naš prav? Dobro je, da se kdaj usedemo in po­
gledamo, kje in kako naše besede izgubljajo
pred več ljudmi; da se ne pretvarjaš, da si

32 • KATEHEZA

Predlog letnega načrta za k

pomembnejši datumi počitnice poudarki

9. > molitveni dan za duhovne poklice (glede na šolski - začetek katehetskega + šolskega leta
16. > Stič a ladih - duhovni poklici
23. > Slomškov dan na Ponikvi koledar 2017/18) - Stič a ladih
24. > god bl. A. M. Slomška - bl. A. M. Slomšek
september - začetek Mavrič o-katehetskih iger
oktober 1. > rož ove ska edelja (MKI)
november 22. > misijonska nedelja - začetek Slomškovega bralnega
31. > dan reformacije priznanja (SBP)
december 1. > vsi sveti - sveta spoved o začetku
2. > spomin vernih rajnih
januar 5. > zahvalna nedelja - rož i ve e
17.–19. > študijsko posvetovanje SSKK - misijonska nedelja
februar 26.> Kristus Kralj vesoljstva
30. 10.–3. 11. 2017 - molitev za rajne
marec 3. > 1. adventna nedelja - zahvalna nedelja
april 6. > sv. Miklavž - teden Karitas
maj 8. > Brez adež a
junij 16. > ožič a devetd ev i a 25. 12.–1. 1. 2018 - začetek ovega cerkvenega leta
25. > ožič - začetek adve ta
26. > dan samostojnosti - iklavževa je
31. > edelja Svete druži e - Marija – Brez adež a

- adventna sveta spoved

- začetek ožič e osemdnevnice
i priprava a ožič
- jasli e i druži sko praz ova je
- tede za življe je

1. > novo leto, dan miru, Marija Božja Mati - koledovanje
6. > Gospodovo razglašenje - krst in krstne obljube
7. > nedelja Jezusovega krsta - edinost kristjanov
18.–25. > teden za edinost kristjanov - nedelja Svetega pisma

2. > sveč i a 19.–23. 2. 2018 - darovanje Foto: p. A. Šegula
8. > Prešernov dan (JV-Slovenija, ne Koč., - lagoslov sveč
11. > svetovni dan bolnikov - začetek post ega časa
14.> pepelnica Kor., Pod., Pom., - kultura
8.–10. > katehetski simpozij (KS) Sveti Duh pri Sav., Spod. Posav.) - odnos do bolnikov
Škofji Loki 26. 2.–2. 3. 2018
21.–23. > KS Ka čev i - tede druži e ateri ski dan oz. dan
25.–1. 3. > KS Mirenski grad (ostali predeli) staršev
- križev pot
4.–9. > KS Celje 27. 4.–2. 5. 2018 - postno-veliko oč e delav i e
19. > sv. Jožef 26. 6. 2018 - postna sveta spoved
25. > cvetna nedelja (zaključek - obredi velikega tedna
29.–31. > sveto tridnevje šolskega leta - veliko oč a skriv ost
- teden molitve za duhovne poklice
četrtek, petek, so ota
- šmarnice
1. > velika oč - Marija – litanije
8. > edelja Božjega us ilje ja
23. > sv. Jurij - zaključeva je + refleksija
- pogled naprej
1. > začetek š ar ič e po ož osti - sveta spoved o zaključku
5. > zaključek SBP
20. > binkošti

> zaključek katehetskega leta
9. > zaključek MKI

Ne pozabi:
 vpisati žup ijskih praz ova j,

KATEHEZA • 33

a katehetsko leto 2017/18

Slovenski katehetski urad
Ne pozabi:
• vpisati župnijskih praznovanj,
• vpisati slovesnosti podelitve zakramentov uvajanja,
• načrtovati v luči smernic in spodbud slovenskega pastoralnega načrta,
• v 3. razredu določiti datuma prve svete spovedi in prvega svetega obhajila (v predlogi smo

prvo sveto spoved umestili v adventni čas, prvo sveto obhajilo pa v maj).

Zaradi različnih datumskih okvirov nismo vpisali slovesnosti svete birme in morebitnih pre­
verjanj znanja. V načrtu smo s poševnicami izpostavili poudarke posamezne vsebine, ki naj bi
pomagali pri opredeljevanju delnih ciljev za vsako skupino posebej.
Podrobnejšo razporeditev vsebin v posameznih razredih osnovnošolske kateheze najdete na
spletni strani SKU (http://sku.rkc.si/ > Katehetska idejnica > Letni načrt dela).

CILJI cilji po triadi (triletni) osnovni cilji po razredih – celoletni
Skupaj odkrivati lepoto življenja in se je veseliti:
razred > uvajanje temeljne življenjske drže,
> naučiti se osnovnih molitvenih obrazcev.
1. razred - Spoznati glavne poudarke Jezusovega življenja. Vstopati v prijateljski odnos z Jezusom Kristusom:
- Kristološka usmeritev: oblikovati odnos s Kristusom. > postavljanje temeljev človeškega in krščanskega
2. razred - Prejetje zakramentov svete spovedi in svetega obhajila. življenja.
- Naučiti se osnovnih molitvenih obrazcev. Pripraviti se na prejem zakramentov svete spovedi in
3. razredFoto: p. A. Šegula
Foto: A. Šegula svetega obhajila:
4. razred > neposredno uvajanje v prejem zakramentov.
5. razred Spoznati osnovne pojme in dogodke iz zgodovine
6. razred - Čas poglabljanja vere: odrešenja in 10 zapovedi.
7. razred srečati se z zgodovino Božjega ljudstva > Spoznati Božje delovanje po zakramentih in
velika Božja dela nekdaj in danes. njihovo prepletenost z življenjem.
8. razred - Čas povezovanja med vero in življenjem. Začutiti pripadnost občestvu – Cerkvi
- Prvi celosten pogled na zakramente in njihove milosti. in iskati svoje mesto v njej.
9. razred
Doživeti osebni odnos z Jezusom in
- Pomoč pri dozorevanju odločitve za prejem svete birme. začetek prehajanja iz otroške v osebno vero.
- Spoznavanje samega sebe, lastnega spreminjanja in vidik Zaprositi za prejem svete birme in se na zakrament
osebne ravni vere. pripraviti.
- Soočanje s prvimi osebnimi odločitvami in njihovim Oblikovati osebne življenjske drže, spoznati in uporabljati
vplivom na osebno versko življenje. osnove komunikacije med ljudmi in iskati poti do
- Učenje izražanja osebnega odnosa do Boga in Cerkve. osebnega odnosa z Bogom.
Videti zglede osebne vere, ob njih oblikovati osebni
odnos do Boga in Cerkve, oblikovati svoje stališče do
skupine in skupnosti.

UTRINKI • 37

Duhovne vaje za katehistinje
na Bledu pri sestrah salezijankah

Helena Murgerlj

Foto: A. Šegula
Foto: Arhiv Helene Murgelj
V Marijinem domu na Bledu so od 24. do 27. niškem maziljenju, zakonu in mašniškem
julija 2017 potekale duhovne vaje za katehi­ posvečenju, ki jih je postavil Kristus. Sedem
stinje, ki jih je organizirala s. Brigita Zelič. zakramentov se dotika vseh obdobij in po­
Udeležilo se nas jih je štirinajst članic iz vse membnih trenutkov kristjanovega življenja.
Slovenije. Lepo smo bile sprejete pri sestrah, V osnovi zakramenta je tolažba. Vsak zakra­
ki so poskrbele tudi za naše želodčke. ment podeli posvečujočo milost, je dragoce­
Tema duhovnih vaj so bili sveti zakramenti, nost in dar. Začeli smo s svetim krstom, ki
naš kažipot v življenju, ki nam jih je nazor­ zajame celotno osebo in ji podeli novo življe­
no predstavil naš duhovni voditelj mag. Janez nje. Potek krsta spremljajo čudoviti simboli,
Žakelj, župnik iz župnije Cerklje ob Krki. ki pomenijo vidno znamenje nevidne Božje
Po prihodu smo se posedli v krog in se naj­ milosti. Krst je varna pot skozi življenje do
prej predstavili. Na duhovnih vajah smo go­ večnosti. Mag. Žakelj je razložil, kaj je sveta
vorili o krstu, birmi, evharistiji, spovedi, bol­ maša in kaj nam daje.

PODLISTEK • 47

Predloga za dejavnosti: • Jezus nam je povedal čudovito priliko o
• Katehiziranci se v manjših skupinah pogo­ odpuščanju: Mt 18,23–35. Katehiziranci
jo poiščejo v Svetem pismu. Nato narišejo
vorijo o političnih, socialnih okoliščinah, njeno sporočilo in se o njem pogovorijo.
v katerih ima odpuščanje še posebej veliko
vlogo. Nato podobne situacije poiščejo še v
vsakdanjem življenju.