Raziskava o enako(pravno)sti spolov na evropskem političnem parketu

Naslov: Enako(pravno)st spolov na evropskem
političnem parketu
Podnaslov: Volitve v Evropski parlament 2019 –
slovenske odločevalke in odločevalci

Urednica: Ana Pavlič
Avtorji: Ana Pavlič, Kaja Primorac, Violeta Bulc,
Valerija Korošec, Metka Mencin Čeplak
Avtorske pravice pridržane, po delih in v celoti:
© Ana Pavlič, Kaja Primorac, Violeta Bulc, Valerija
Korošec, Metka Mencin Čeplak

Izdaja: Prva izdaja
Založnik in kraj založbe:
Inštitut za proučevanje enakosti spolov, Ljubljana
Leto izida: 2019

Elektronska izdaja

Založnik in kraj založbe:
Inštitut za proučevanje enakosti spolov, Ljubljana
Leto izida: 2019
Dostop do e-knjige je mogoč na spletni strani:
www.ipes-si.org

Publikacija ni naprodaj.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni
in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI-ID=302216704
ISBN 978-961-94841-1-1 (epub)
ISBN 978-961-94841-2-8 (pdf)
ISBN 978-961-94841-3-5 (mobi)
ISBN 978-961-94841-4-2 (html)



1Uvodni nagovor / Ana Pavlič
str. 9

2Evropska unija in enakost spolov – za čigavo bitko gre? / Kaja Primorac
str. 13

3Zasledovanje cilja enakosti spolov v grafiki
str. 19

4Enakost spolov skozi oči evropske komisarke mag. Violete Bulc
str. 23

5Ali so ženske v sloveniji bolj revne, ker v politiki niso proporcionalno
zastopane? / dr. Valerija Korošec
str. 31

6O raziskavi / Ana Pavlič
str. 43

7Analiza percepcij in razumevanja enakosti spolov s strani nosilk in
nosilcev kandidatnih list
str. 47

8Portreti slovenskih političnih strank v luči enakosti spolov
str. 53

9Analiza percepcij in političnih programov strank ter grupacij – paralelni
svetovi enakosti in enakopravnosti, kakšna je prihodnost za enakost
spolov v eu?/ Ana Pavlič
str. 67

10Nekaj malega o slepih pegah evropske politike enakosti spolov /
dr. Metka Mencin Čeplak
str. 73

11Zaključek/Ana Pavlič
str. 77







Enaka Evropska unija? nosti. Seveda nas ob vsem tem ne čudi,
da tudi mediji vprašanju implementira-

Raziskava, ki je pred nami je že druga nja koncepta enakosti spolov ne dajejo

take vrste, ki jo je Inštitut za prouče- pravilnega poudarka – o ženskah, moš-

vanje enakosti spolov opravil ob boku kih, nasilju nad ženskami, usklajevanju

volitev političnih predstavnikov naše poklicnega in zasebnega življenja ter

skupnosti v nacionalne in zdaj v nadna- podobnimi segmenti enakosti spolov

cionalne organe odločanja in izvajanja se v javnih občilih namreč precej po-

javnih politik. Če nam je prva raziskava, gosto in na glas govori, a ob tem se je

z naslovom Volitve 2018: enakost spolov potrebno ustaviti in kritično reflektirati

na slovenskem političnem parketu poma- kakšen je (medijski) govor, ki takšne no-

gala orisati dejansko sliko (zaenkrat še vice spremlja in kakšne spolne vzorce,

vedno precej) neuspešnih poizkusov predsodke in stereotipe taisti pomaga

implementiranja zakonsko in ustavno (re)producirati?

določenega načela enakosti spolov v

prakso (spomnimo – takratna analiza Volitve v Evropski parlament, ki so po-

političnih programov, analiza odgovo- tekale konec letošnjega maja, so v razi-

rov na temeljna vprašanja percipiranja skovalni skupini našega inštituta vzbu-

koncepta in implementacije enakosti jale veliko vprašanj in premislekov. Ne

spolov in analiza medijskega poroča- samo zaradi vsega, kar je razkrila, po-

nja in spremljanja takratnih volitev v trdila in pokazala raziskava o volitvah

Državni zbor, je pokazala da je za slo- v naš nacionalni parlament, temveč

venski politični prostor značilno dvojno tudi zaradi posebnega dojemanja, ki ga

(diametralno nasprotno) razumevanje naša družba in velik del politike pripisu-

koncepta enakosti). V trenutnem skli- jeta Evropski uniji in njenim, tako ime-

cu parlamentu namreč sedijo politične novanim, vrednotam. Mit o Evropski

stranke, ki v koncept enakosti ne ver- uniji je našo priključitev k državam cen-

jamejo, se jim zdi nesmiseln in celo tra Evrope, daleč stran od neurejenega

škodljiv, po drugi strani pa ob njih sedi- in divjega Balkana, dolgo produciral

jo naši predstavniki in predstavnice, ki kot najpomembnejšo zunanje politič-

se trudijo aktivno zavzemati za širjenja no strategijo naše države. Postali smo

področja svobode za spol, ki je zgodo- del Evrope, del naprednega, zahodne-

vinsko gledano bil konstruiran kot šib- ga in svobodnega sveta, a kot vidimo,

kejši, manj pameten, manj sposoben ne samo pri konceptu enakosti spolov,

in s tem prikrajšan za vstop v mnoge ampak tudi pri vseh drugih izzivih, s ka-

javne prostore odločanja. Takšno oko- terimi se moderna Evropa sooča – je

lje je pomagalo ustvarjati in v javnosti stvar dejanske enakosti, dejanskega

ohranjati uspešne vrnitve patriarhalne- napredka in dejanske svobode rezul-

ga, mestoma šovinističnega diskurza, tat usmerjenega procesa, oblikovanja,

ki se je artikuliral v idejah o zmanjše- spodbujanja in izvajanja takšnih poli-

vanju porabe kontracepcije, oteževanju tik in ne zgolj deklariranja teh vrednot.

izvrševanja ustavne pravice žensk (55. Ključno vprašanje, ki smo si ga ob tem

člen ustave) o svobodnem odločanju zadali je, kako je Evropska unija, za Slo-

o rojstvih otrok, in se nasploh napajal venijo in nas tako referenčni cilj in ak-

iz določanja in usmerjanja pravih poti ter, ki je enakost (in ne enakopravnost)

žensk (pri čemer ni pozabil na utrjeva- spolov utemeljil kot enega izmed svojih

nje ravno tako »prave« vloge moškega), temeljnih ciljev, te vrednote prenesla na

ki so v materinstvu ter skrbi za dom in slovenske politike in političarke, ki so

družino, za življenje v družini in družbi nas in naše interese želeli predstavljati
10 kjer je ženska vedno v službi podreje- v Evropskem parlamentu in zato kandi-

dirali na volitvah? So tudi oni prepoznali Evropske komisije in drugih institucij
pomen tega cilja? Kako in kje sovpada- spremljamo tudi v prihodnje, nam ka-
jo politični programi nacionalnih strank žejo raziskave, ki na (dosedanje) delo
z njihovimi manifesti pripravljenimi za evropske politike mečejo bolj medlo
nastop na evropskih volitvah in kaj za luč. Eurobarometer iz leta 2017 (EBS
našo politiko, družbo in prihodnost po- 465, Gender Equality1) je tako pokazal
meni, da so mnoge politične stranke zelo zanimive rezultate, ki kažejo de-
slovenske volivke in volivce nagovar- jansko razumevanje, sprejemanje in
jale s programi, ki so (v primerjavi s uresničevanja načela enakosti v evrop-
programi njihovih nadnacionalnih gru- ski praksi vsakodnevnega življenja:
pacij) okrnjeni pomena enakosti spolov 70 % Evropejcev in Evropejk na primer
za demokratično prihodnost Evropske podpira zakonsko ureditev zagotavlja-
unije. nja načela enakosti, medtem ko jih 86
% meni, da so lahko zastopani s strani
Raziskava, ki je pred nami želi ponuditi ženske političarke. Za našo zgodbo pa
začetne premisleke za vsa zgoraj naš- so najbolj pomembne naslednje ugoto-
teta vprašanja. Poleg tega pa nam po- vitve barometra: 54 % vprašanih moš-
nuja, v delu z intervjujem z bivšo Evrop- kih in žensk meni, da bi moralo biti več
sko komisarko za promet, mag. Violeto žensk v politiki pri odločanju, pri čemer
Bulc, še vpogled v dejansko razumeva- jih je kar 35 % prepričanih, da so moš-
nje koncepta enakosti spolov znotraj ki bolj ambiciozni od žensk, 34 % pa jih
evropskih institucij. Poleg nje sta svoje meni celo, da se ženske manj zanimajo
strokovno znanje in misli za raziska- za zasedanje najvplivnejših mest v po-
vo prispevali še dr. Valerija Korošec v litiki. Kaj pomeni, da je za tretjino Evro-
premisleku o revščini starejših žensk pejcev in Evropejk to razlog, da žensk
kot tranzicijski kolateralni škodi in dr. na najvišjih mestih odločanja ni. Ne za-
Metka Mencin Čeplak s komentarjem radi steklenih stropov, steklenih sten,
kritične refleksije koncepta vključeva- spolnih stereotipov in sistemskih ovir,
nja vidika spola (gender mainstreaming) ampak zaradi pomanjkanja ambicij pri
in o nevarnosti nevtralnosti glede re- ženskah. So na takšen način res ustvar-
produktivnih pravic v politikah in doku- jeni pogoji za enako Evropsko unijo?
mentih Evropske komisije in Evropske-
ga parlamenta.

Da je, kljub percipiranju prostora Evrop-
ske unije, v resnici dela pred nami še
ogromno in, da je zelo pomembno, da
delo (tudi) Evropskega parlamenta,

1 Podatki Eurobarometra so v celoti dostopni na povezavi: https://data.europa.eu/euodp/data/dataset/S2154_87_4_465_ ENG. 11



13

1. Enaka ekonomska neodvisnost
moških in žensk

V EU v povprečju še zmeraj ostaja za-

poslenih 11,6 % več moških kot žensk,

kar v določeni meri utrjuje ekonom-

sko odvisnost slednjih. Prav tako med

osebami, ki imajo sklenjene pogodbe

s skrajšanim delovnim časom prevla-

dujejo ženske, in sicer za kar 22,5 %. V

večini držav članic EU je to posledica

slabo urejene zakonodaje, ki ženskam

omogoča koriščenje porodniškega

Kljub temu, da Evropska unija (EU) z in kasneje starševskega dopusta – v

vidika pravne regulacije še zmeraj s Sloveniji, ki ima področje usklajeva-

težavo naslavlja posamezne dimenzije nja poklicnega in zasebnega življenja

enakosti spolov, je slednja kot skupna urejeno primerjalno boljše lahko zato

vrednota ter cilj, h kateremu bi se naj opazimo veliko manjšo razliko (6,7 %).

stremelo znotraj Skupnosti, zapisana Kljub zakonskim regulativam pa spolni

visoko na njeno agendo. Zaradi nezado- stereotipi v tem aspektu ostajajo prak-

stne podpore v Evropskem parlamentu tično nenaslovljeni – še zmeraj namreč

in posledično nezmožnosti EU, da bi vsak četrti državljan EU verjame, da je

zagotovila ustrezne sistemske regula- najpomembnejša vloga ženske skrb

tive na področju enakosti spolov, pa je za družino in domače gospodinjstvo.

bila slednja kot koncept uvrščena zgolj V Sloveniji na primer to meni kar 55 %

med strateške prioritete. To pomeni, da izprašanih. Zaradi potrebe po večjem

je bila v letu 2016 sprejeta strategija za ekonomskem opolnomočenju žensk v

obdobje štirih let (Strategic Engagement EU, je bila že tekom estonskega pred-

for Gender Equality 2016–2019), ki naj bi sedovanja Svetu EU podana iniciativa

Evropski komisiji služila kot okvir za iz- za novo direktivo, ki bi uredila področje

boljšanje evropskih indikatorjev enako- usklajevanja poklicnega in zasebne-

sti spolov. Ta se osredotoča na 5 ključ- ga življenja (ta na primer predvideva

nih tematskih sklopov, in sicer enako minimalno 4 mesece porodniškega

ekonomsko neodvisnost moških in dopusta, od česar bi bila dva meseca

žensk (1), enako plačilo za enako delo neprenosljiva tudi za moškega partner-

(plačna vrzel) (2), enakost na položajih ja), vendar ta do danes še ni gledala za-

odločanja (3), dostojanstvo, integriteta dostne podpore. Med drugim ji naspro-

in izkoreninjenje spolnega nasilja (4) tuje tudi Slovenija.

in spodbujanje enakosti spolov onkraj

meja EU (5). Sicer se je EU k boju pro- 2. Enako plačilo za enako delo
ti nasilju nad ženskami, zaprtju plačne
vrzeli in spodbujanju boljših načinov (plačna vrzel)

usklajevanja poklicnega in zasebnega Dve tretjini plačne vrzeli v EU še zmeraj
življenja zavezala že s Paktom za ena- ostajata nepojasnjeni, tj. znesek, ki os-
kost spolov 2011–2020 (European Pact tane tudi, ko iz enačbe računanja plač-
for Gender Equality). ne vrzeli izvzamemo vse značilnosti

povprečne zaposlene ženske, kot so na
Hiter pregled stanja po posameznih primer starost, izobrazba, poklic oziro-
tematskih sklopih nam pokaže nasled- ma profesija, industrija dela, tip pogod-
14 nje:

be o zaposlitvi (skrajšan čas, določen jo o plačnih neenakostih med ženska- 15
čas), velikost podjetja, razlika med za- mi in moškimi, ki opravljajo enako delo,
poslitvijo v zasebnem oziroma javnem med ženskami in moškimi, ki opravljajo
sektorju. Dve tretjini pa pri povprečni delo enake vrednosti v smislu zahtev
EU plačni vrzeli še zmeraj predstavljata in odgovornosti in med dejavnostmi
vsaj 10 % razliko v plačah – pri državah oziroma nalogami, v katerih dominira-
z dobro statistiko slednji prav tako še jo ženske in tistimi, v katerih domini-
zmeraj ne padeta pod 5 %. Eno izmed rajo moški. Sama EU na tem področju
večjih problematik na tem področju tako nima veliko pristojnosti, saj je ta
predstavlja netransparentnost pri pla- še zmeraj v rokah držav članic – proti
čah v zasebnem sektorju oziroma ne- plačni vrzeli si, poleg omenjenega pri-
zmožnost držav po zahtevi le-te. Temu poročila, prizadeva predvsem na dekla-
je med prvimi konec naredila Nemčija, ratorni ravni, tj. z iniciativami kot je na
ki je sprejela zakon, s katerim zaposle- primer Evropski dan enakega plačila,
nim dovoljuje, da od svojega delodajal- ki se ga vsako leto praznuje na dan v
ca zahtevajo podatek o plači njegovih letu, ko ženske v primerjavi z moškimi
sodelavcev in sodelavk na položaju prenehajo prejemati plačilo, kar je sko-
z enakim opisom dela. V zvezi s tem rajda dva meseca pred koncem leta.
je bilo v letu 2014 izdano Priporočilo Medtem, ko se EU v povprečju bori s
Evropske komisije 2014/124/EU o kre- 16,2 % plačno vrzeljo, ta v Sloveniji zna-
pitvi načela enakega plačila za ženske ša 6,7 %. Seveda je plačna vrzel izred-
in moške s preglednostjo (7. marec no problematična tudi zato, ker se z leti
2014), vendar Slovenija predlaganih prevesi v pokojninsko vrzel, kar vodi v
ukrepov ni implementirala. Pred krat- situacijo, ki ni neznana niti Sloveniji –
kim je Eurostat izdal poročilo o praksah ženske, ki živijo same in so starejše od
držav (Avstrija, Finska, Danska, Šved- 65 let, namreč predstavljajo najrevnejši
ska), ki pa to so storile. Avstrija na pri- sloj prebivalstva.
mer se je odločila za prakso poročanja
podjetij o plačilih, in sicer za vsa pod- 3. Enakost na položajih odločanja
jetja, ki imajo več kot 150 zaposlenih
(implementirano z gradacijo – najprej Ženske še vedno niso enako zastopa-
samo za tista, ki imajo 1000 zaposle- ne na položajih odločanja kakor moški.
nih, nato se je cenzus nižal) je sedaj V Evropskem parlamentu je trenutno
obvezno, da dvakrat na leto poročajo o navzočih 41 % žensk (kar je rekordna
plačah svojih zaposlenih. Na Danskem številka vse od ustanovitve EU). Kljub
morajo podjetja, ki imajo vsaj 35 zapo- temu, da se je povprečno število žensk
slenih (od tega vsaj 10 oseb nasprotne- v nacionalnih parlamentih znatno dvig-
ga spola) prav tako poročati, vendar v nilo od leta 2004, slednje v povprečju
tem primeru o interni plačni statistiki, še zmeraj predstavljajo samo 29,3 %
razčlenjeni po spolu. Tradicija spre- vseh članov parlamenta. Prav tako
mljanja plačil na Finskem in Švedskem zgolj 16,9 % velikih političnih strank
je že precej dolga – na Finskem je bilo vodijo ženske. Segregacija spolov je
obvezna ‘plačna revizija’ (pay audit) več kot očitna tudi pri primerjavi podat-
uvedena že v letu 2005 za vsa podjetja, kov o ministrskih resorjih, ki jih v vladi
ki imajo več kot 30 zaposlenih, medtem največkrat prevzamejo ženske – med-
ko je Švedska ankete obvezne ankete tem, ko so moškim večinoma zaupani
o plačah uvedla že v letu 1994, v letu državotvorni resorji (zunanje zadeve,
2017 pa je prizadevanja na področju obramba, finance, tudi gospodarstvo),
slednjih okrepila tako, da je z zakonom ženske večkrat prevzamejo vodenje mi-
obvezala vsa podjetja, da letno poroča- nistrstev, ki naslavljajo zdravje, izobra-

ževanje in socialne zadeve. V Sloveniji enakosti spolov znotraj EU posvečena
smo v prejšnjem sklicu v parlamentu tudi peta točka. V vsakem primeru lah-
beležili 37 % žensk, z novim sklicem pa ko v strategiji zaznamo pomanjkanje
je teh zgolj še 24 %. Prav tako se bori- celostnega pristopa k obravnavi pro-
mo s številom žensk na vodilnih polo- blematike enakosti spolov. Naslavlja-
žajih v gospodarstvu. nje spolnih stereotipov v vsakdanjem
življenju državljanov in državljank EU,
4. Dostojanstvo, integriteta in iz- katerih učinkovanje je presečno, bi na
koreninjenje spolnega nasilja primer sliko zlahka veliko bolj zaokro-
žilo. Prav tako EU ni uspelo zadosti
Na področju spolnega nasilja so števil- vključiti problematik drugih ključnih
ke EU še posebej alarmantne. Raziska- nosilcev (ne)enakosti spolov – moških.
va Agencije Evropske unije za temeljne Kolikokrat najdemo v statistikah podat-
pravice (FRA) je pokazala, da je v EU ke o ženskah v STEM disciplinah in koli-
vsaka tretja ženska po 15. letu izkusila ko je bilo dejansko narejenih raziskav o
fizično ali kakšno drugo nasilje, vsaka moških v feminiziranih poklicih na ravni
peta ženska je že izkusila zalezovanje EU? Kolikokrat se raziskave sprašujejo
in vsaka druga ženska se je že soočila po statistikah aktivnega očetovstva?
z eno ali več oblikami spolnega nadle- Tovrstno diskurzivno izključevanje in
govanja. Kljub prikazani statistiki, do enolično predstavljanje posameznih vi-
katere se je, s pomočjo 42.000 inter- dikov (ne)enakosti spolov kot problema
vjujev z ženskami v EU, dokopal FRA, žensk je izredno škodljivo za kakršen-
pa slednja ne odraža slike nasilja nad koli napredek na tem področju in celo
ženskami, ki so ji priča organi pregona. deluje odvračilno pri sprejemanju zave-
Tudi v EU je namreč prijava spolnega zujočih odločitev. Je nevarno za repro-
nasilja in nadlegovanja še zmeraj v ve- duciranje obstoječih percepcij in vzor-
liki meri stigmatizirana, zaradi česar se cev pri mlajših generacijah. Pravzaprav
za prijavo oblastem odloči manjše šte- deluje na popolnoma enak način kot
vilo žrtev. nekdanje tradicionalno izključevanje
žensk iz sfere javnega – ko se oseba ali
5. Spodbujanje enakosti spolov skupina oseb, ki naj bi si delile skupno
onkraj meja EU značilnost (v konkretnem primeru spol)
ne počuti zaželena ali neposredno nas-
Znotraj tega tematskega sklopa si EU lavljana skozi politike, strukturne ukre-
med drugim prav tako prizadeva za iz- pe in druge strategije ter programe, ni
koreninjenje nasilja nad ženskami po sposobna prepoznati svoje vloge v njih
svetu. Sicer pa svoje politike enakosti in se zaradi tega zanje sčasoma pre-
spolov razširja s pomočjo svoje širitve- neha zanimati. Vzpostavi se namreč
ne, soseske in trgovinske politike. Kot percepcija, da je slednji ne zadevajo,
močnejša stranka v navedenih pogaja- zaradi česar jih prepusti tistim, ki naj
njih lahko namreč od drugih držav zah- bi jih (v konkretnem primeru ženskam).
teva skladnost z njenimi vrednotami, Vendar pa pri enakosti spolov ne mo-
med katerimi je seveda tudi enakost remo uravnotežiti situacije, če vanjo
spolov. niso polnopravno vključeni tudi moški.
Pomanjkanje zanimanja za tematiko
Vsekakor bi lahko tem petim sklopom na strani moških je namreč ključnega
sledil še marsikateri, mnogi bi se celo pomena, ko želimo enakost preliti tudi
strinjali, da je bi lahko bila problematiki v prakso, saj slednje to nenehno zavira

16

– enakost spolov tako skorajda nikdar
ni prepoznana kot glavne agende vre-
dna tema, drži se jo na stranskem tiru
in temu primerna je tudi resnost imple-
mentacije posameznih politik.

Izrednega pomena je, da enakost spo-
lov ni razumljena zgolj kot bitka žensk
za pravice žensk, temveč kot bitka ce-
lotnega človeštva za svobodno družbo,
v kateri usoda posameznikov in posa-
meznic ne bo krojena s strani spolno
stereotipnih okovov in ustrojev. In kot
takšno naj se jo tudi komunicira – pre-
tirana inkluzivnost na eni strani ima
lahko namreč daljnosežne in nezaže-
lene učinke ekskluzivnosti na drugi
strani. Evropska komisija bi tako pri
pripravi nove strategija morala razmi-
šljati predvsem v smeri komuniciranja
enakosti spolov kot enovite problema-
tike vseh Evropejk in Evropejcev, saj
nas tako ženske kot tudi moške spol
v marsikateri situaciji, zaradi svoje
družbene skonstruiranosti, postavlja v
manj ugoden položaj in od nas zahteva
nerazumno prilagajanje, ki ni v skladu
z našimi notranjimi željami in ambici-
jami. Ne dopuščajmo torej, da se bitko
za enakost spolov dojema enoznačno,
temveč ji pridajmo večdimenzional-
nost in skušajmo na njo pogledati kot
na lastno, osebno bitko vsakega po-
sameznika in posameznice, ki si v 21.
stoletju želi osvobojenosti od neuteme-
ljenih družbenih pričakovanj.

17



19

ENAKOST SPOLOV
V EVROPSKI UNIJI V SLIKI

PREBIVALSTVO PREBIVALSTVO

262 milijonov 251 milijonov

ženskih prebivalk moških prebivalcev

STOPNJA ZAPOSLENOSTI STOPNJA ZAPOSLENOSTI

67 % 78 %

zaposlenih žensk zaposlenih moških

PLAČANA VRZEL V PRID MOŠKIM
V EVROPSKI UNIJI ZNAŠA 16 %

DELEŽ PREBIVALSTVA Z ZAKLJUČENO
TERCIALNO IZOBRAZBO

59 % 45 % 35 % 35 %

žensk žensk moških moških
v Sloveniji v EU
v Sloveniji v EU

PRIČAKOVANA ZASLEDOVANJA CILJA
ŽIVLJENSKA DOBA ENAKOSTI SPOLOV

POVPREČNA POKOJNINSKA VRZEL STATISTIKE SO POVZETE PO PODATKIH
MED SPOLOMA V EU ZNAŠA 39 % PRIDOBLJENIH S STRANI EUROSTATA
(2017) IN EVROPSKE KOMISIJE (2018).
83,5 let

78,3 let

ŽENSKE V POLITIKI EU,
PO VOLITVAH V EP 2019

Ursula von SPOLNA URAVNOTEŽENOST
der Leyen EVROPSKIH KOMISARK IN

prva ženska KOMISARJAV
predsednica
evropske komisije 13

komisark in 13
komisarjev sestavlja

novi sklic EK

EVROPSKI PARLAMENT

41 % 59 %

ženskih poslank moških poslancev

USPEH ŽENSKIH KANDIDATK 4 izvoljene
IZ SLOVENIJE evropske
poslanke
Rezultati volitev po
preferenčnih glasovih na
prva tri mesta uvrščajo
Tanjo Fajon, Ireno Jovevo
in Romano Tomc.

ČE BI ŠTELI LE PREFERENČNI GLASOVI BI IZVOLILI 5/8 EVROPOSLANK

STATISTIKE SO POVZETE PO PODATKIH PRIDOBLJENIH S STRANI EVROPSKEGA PARLAMENTA (2019)
IN EVROPSKE KOMISIJE (2019).

POLOŽAJ ŽENSK
V EVROPSKI UNIJI

NASILJE NAD ŽENSKAMI

33 % 67 %

ali 62 milijonov žensk je žensk ni prijavilo najhujše
doživelo fizično in /ali spolno oblike partnerjevega nasilja
policiji ali drugi organizaciji
nasilje po 15. letu starosti

USKLAJEVANJE POKLICNEGA 33 % 29 %
IN ZASEBNEGA ŽIVLJENA
žensk zaseda žensk zaseda
271,7 vodilne položaje vodilne položaje
minut/dan v gospodarstvu
v politiki
namenijo ženske za
opravljanje neplačanega
dela doma, moški namenijo
temu 137,6 minut/dan

DELEŽ ŽENSK V STEM 15 %

32 % žensk dosega akademske
položaje na teh področjih
žensk študira na področju
naravoslovja, matematike,
inženirstva in tehnologije

Odpravljanje razlik med spoloma na področjih STEM
bi lahko ustvarilo 1,2 milijona novih delovnih mest.

POLOŽAJ ŽENSK V EU

STATISTIKE SO POVZETE PO PODATKIH PRIDOBLJENIH S STRANI EUROSATA (2017), EVROPSKE
KOMISIJE (2018), OECD (2018) IN FRA (2014).

23

Mag. Violeta Bulc, slovenska podjetni- Predsednik Jean-Claude Juncker je že

ca in političarka, je bila na mesto Evrop- na začetku mandata zastavil jasen in

ske komisarke za mobilnost in promet merljiv cilj, v skladu s katerim se je bilo

imenovana leta 2014. Diplomirala je na do konca mandata potrebno iz takrat 23

Fakulteti za elektrotehniko ljubljanske % zastopanosti žensk na vodilnih polo-

univerze, smer računalništvo in infor- žajih v okviru Evropske komisije, vzpe-

matika. Na Golden Gate University (San ti na 40 %. Osebno mi prizadevanja za

Francisco, Kalifornija, ZDA) je 1991 to niso bila tuja (in posledično tudi ne

postala magistrica znanosti s področ- težka), saj v uravnoteženo zastopanost

ja informatike, po vrnitvi v Slovenijo pa verjamem že od nekdaj – tudi spolne

je 2004 diplomirala še na Poslovni šoli kvote se mi zdijo potrebne do takrat, ko

IEDC Bled (PMBA). Ima izkušnje na ra- se družba vsaj delno ne uravnoteži in

zvoju inovacijskih infrastruktur za mno- ponotranji tovrstne miselnosti, zato da

žično inoviranje in internacionalizaciji se lahko dejansko osredotočiš na spre-

razvojnih projektov. V številnih okoljih membo, ki je nujno potrebna za trajno-

je pripomogla k sistematičnemu uvaja- stni razvoj družbe. V sklopu mojega re-

nju projektnega dela, ciljnega vodenja sorja smo bili zatorej zelo pozorni, da

in inovativne kulture. Za svoje inovacije smo ženske vedno spodbujali, da so se

je prejela nagrado Gospodarske zborni- prijavljale na razpise (seveda na koncu

ce Slovenije kot inovatorka leta, svoje velja pravilo, da zmaga najboljši, ven-

znanje pa je uspešno prenesla tudi v dar pa se med dvema popolnoma ena-

okolje Evropske unije. Verjame, da se kovrednima življenjepisoma prednost

lahko do trajnostno-vzdržnih rešitev da ženski, z namenom izkazovanja, da

dokopljemo v spolno mešanih ekipah imajo tudi ženske enake sposobnosti

– o tem in še marsičem, povezanem z kompetence za prevzemanje vodstve-

enakostjo spolov, smo z njo imeli pri- nih pozicij). Zato sem zelo ponosna,

ložnost diskutirati v spodaj zapisanem da imamo sedaj na vodstvenih pozi-

intervjuju. cijah v Generalnem direktoratu EK za

mobilnost in promet kar 41 % žensk. V

Enakost spolov kot temeljna vredno- naslednji fazi je to potrebno premakniti

ta Evropske unije je v delovanju skli- še na ravni namestnikov direktorjev in

ca Evropske komisije, ki mu pripadate direktorjev posameznih področij. Prav

tudi vi, temeljila na petih prednostnih tako moramo sedaj enako doseči še

nalogah med katerimi sta tudi “kre- na ravni vodij služb, kjer pa je trenutno

pitev udeležbe žensk na trgu dela in ta statistika znatno nižja (okrog 26 %),

enake ekonomske neodvisnosti žensk vendar se postopoma izboljšuje. Za vse

in moških” in “spodbujanje enakosti to pa je seveda potrebna zadostna za-

žensk in moških pri odločanju”. Ali ste stopanost žensk v bazi, da ta sčasoma

dimenzijo enakosti spolov na kakršen- odseva na višje položaje. Dokazali smo

koli način vnašali tudi v svoj resor? torej, da se da – da je mogoče. In da ni

Ter ali menite, da je t. i. vključevanje popolnoma nobenega izgovora, da se

vidika spola (gender mainstreaming) to ne bi preneslo tudi v druga okolja. S

pomembna presečna tematika, ki jo je tem namenom k podobnim prizadeva-

potrebno naslavljati na različnih kon- njem zelo spodbujamo tudi ostale de-

cih – morda tudi z vidika mobilnosti in ležnike s katerimi sodelujemo.

prometa?

Eden izmed zelo pomembnih korakov,

Za Evropsko unijo (EU), sploh pa za ki smo jih v obdobju teh 5 let za boljšo

Evropsko komisijo (EK), je enakost spo- zastopanost žensk v prometu naredili
24 lov eno izmed ključnih načel delovanja. pod mojim vodstvom, je bila vsekakor

ustanovitev iniciative in platforme za delovno vzdušje je bolj pozitivno, saj 25
ženske v prometu (Women in Transport avtomatsko gledaš na družbo kot na
– EU Platform for Chaneg). Prvi rezul- celoto. Očitno je namreč, da so za veči-
tati so že vidni – Švica je na primer no stvari v preteklosti stali moški in so
ustanovila posebno skupino imenova- zato ženskam neprijazne. Eden izmed
no Svet za raznolikost in vključevanje, tipičnih praktičnih primerov so stekleni
ki skrbi za uravnoteženost na delov- stropi – zakaj narediti steklen strop, če
nem mestu za cel železniški sektor, saj vemo, da po njem hodijo tudi ženske,
so ugotovili, da žensk v slednjem prak- ki nosijo krila in je zanje tovrstna raba
tično ni (na ravni EU statistika zasto- tal popolnoma neprimerna. Podobno
panosti žensk namreč kaže 23 % vseh velja za pisarniško pohištvo oziroma
poklicev v prometu, če pa pogledamo pohištvo v konferenčnih sobah, ki ni-
strojevodje pa samo 3 %, 5 % za pilotke kakor nima prostora za odlaganje tor-
in 2 % za kapitanke na ladjah). Gre za bice, četudi je ta sestavni del ženske-
odgovorne položaje, položaji, ki spre- ga vsakdana (kot notranji žep suknjiča
minjajo podobo sektorja. In menim, da pri moških, namenjen za denarnico ).
so bili na tem mestu res narejeni veliki Takšne drobne podrobnosti še zmeraj
koraki, da se spodbudi izboljšanje teh kažejo na to, da družba še ne razmišlja
statistik. Poleg omenjenega švicarske- celostno. In moje geslo, ki ga v zvezi s
ga portala smo dobili tudi dobro infor- tem nenehno uporabljam je: ”We need
macijo od nizkocenovnega letalskega A WHOLE society at the table”. S tem
prevoznika EasyJet, ki si je samoinicia- želim povedati, da mora biti družba
tivno postavil popolnoma merljiv cilj, in ustrezno zastopana, ne glede na o čem
sicer, da želijo imeti do leta 2020 vsaj 20 se za odločevalsko mizo razpravlja.
% pilotk. To pomeni, da sedaj sistema- Mislim, da gredo stvari v pravo smer,
tično spodbujajo zanimanje mladine za se pa še vsekakor ne smemo zadovoljit
ta poklic in šolajo pilotke, že izšolane s tem kar imamo. Zavedati se namreč
pa pošiljajo na teren kot vzornice osta- moramo, da enakost spolov ni linear-
lim in kot dokaz, da lahko tudi ženske na, temveč dinamična. In tako kot ji to
popolnoma samozavestno opravljajo omogoča napredek in pozitivni premik,
to delo. V sklopu iniciative za ženske v lahko hkrati dopusti tudi, da zadeve hit-
prometu tudi skozi konference spodbu- ro zdrsnejo nazaj v razmerja, ki smo jih
jamo izmenjavo dobrih praks med pod- imeli nekoč.
jetij in organizacijami. In četudi smo
iniciativo pričeli z manjšo delavnico, ki Kakšne steklene stene in strope ste
se je je udeležilo približno 25 oseb, se je morda na svoji karierni poti mora-
ta že lani prevesila v konferenco z več li zdrobiti in prebiti tudi sami (morda
kot 150 udeleženci in udeleženkami. že znotraj meja naše države in v času
Letos bo ta številka še večja in všeč mi vašega študija informatike) ter kako
je, da se je v velikem številu udeležujejo zahtevna je bila za vas pot do položaja
tudi moški. Naše povabilo namreč ni k kandidatke za komisarko?
ustvarjanju sistemov za ženske, ampak
za ustvarjanje sistemov za enake mož- Sama sem se vso mladost udejstvo-
nosti vseh. Zaradi tega je pomembno, vala v športu, kjer sem tudi prišla do
da to ustvarjamo skupaj. mojega prvega spoznanja, ko sem ugo-
tovila, da za ženski šport nikoli ni bilo
Tako statistike kot tudi moje lastne iz- denarja. Ženske smo lahko bile že zelo
kušnje kažejo, da lahko z uravnoteže- zadovoljne s tem, da smo sploh lahko
nimi ekipami proizvedeš tudi mnogo kaj počele – velikokrat ni bilo niti za
bolj trajnostno-vzdržne rešitve. Tudi sendvič. To je bil prvi stik s to tematiko,

ki sem ga doživela sama. Seveda me to da mora biti pol osebja iz Slovenija in

ni odvrnilo od tega, da se v športu ne pol iz drugih držav, pol uradnikov in pol

bi udejstvovala, je pa vsekakor pustilo ne-uradnikov). Na nek način sem mela

pomemben pečat v moji zavesti. torej privilegij zaznavanja teh razlik in

hkrati vedno tudi soustvarjanja bolj

Naslednji korak je bil študij na Fakulte- uravnoteženega okolja.

ti za elektrotehniko, kjer so bili moški

v absolutni dominanci. Vendar pa je Ali sem bila priča različnim moškim

med nami, študenti in študentkami in- konceptom in spolnim stereotipom –

formatike, vladala precejšnja uravnote- jasno, na vsakem koraku. To če želiš,

ženost spolov, sploh ob koncu študija. vidiš. Moram pa reči, da tega nisem

To mi je takrat dalo signal, da pa mor- zgolj ignorirala, temveč tudi z vso sa-

da nove tehnologije, novi pogoji, nova mozavestjo vstopala tudi v najbolj

orodja vendarle odpirajo ženskam pov- moške kroge. Ne s podcenjevanjem,

sem nove možnosti. Zakaj temu danes ne z mislijo, da si moram prostor izbo-

več ni tako je zelo dobro vprašanje, riti kot ženska, ampak s samozavestjo

ker kot sporočajo s Fakultete za raču- znanja, prevzemanjem odgovornosti,

nalništvo in informatiko je to razmer- predvsem pa s tem, da sem vsa morebi-

je ponovno porušeno in pri vpisu pre- tna obnašanja, ki bi uveljavljala moško

vladujejo moški študentje. Sama sem nadvlado nad ženskami, nevtralizirala z

torej imela možnost, da sem skozi fa- različnimi orodji. Bi pa bilo zelo neko-

kultetno izobraževanje v Sloveniji šla rektno, če ne bi omenila, da sem opa-

zelo samozavestno. Nato pa me pot zila, da mnogo žensk teh orodij ne poz-

odpeljala na magistrski študij v Silicije- na in da se je mnogim zgodila krivica,

vo dolino. Tam smo bili tako moški kot proti kateri se (tudi če sem se želela)

ženske enakovredno zastopani. Tudi nisem mogla boriti, saj so bili določeni

ko sem prišla v službo v visokotehno- krogi enostavno premočni. Prepričana

loško podjetje nas je bilo kar pol pol. In sem, na primer, da ne bi nikdar posta-

tam sem imela priložnost videti kako la Evropska komisarka, če ne bi takrat

pomembno je, da imamo v ekipi tako predsednik Juncker zahteval, da iz Slo-

moške kot tudi ženske, ker v trenutku venije pride ženska.

ko smo bile same ženske ali nas je bilo

premalo, se je pričel pojavljati nek drug Opazila sem tudi, da je mnogo moških

koncept razumevanja problema, ki ni bil zelo samozavestnih, da lahko opravlja-

več naravnan tako trajnostno-vzdržno. jo tudi najbolj odgovorne funkcije,

S to popotnico sem se podala naprej v čeprav se potem velikokrat izkaže, da

življenje. Kasneje sem prišla na Tele- nimajo kompetenc, ustrezne izobrazbe

kom, kjer ta razmerja seveda niso bila ali ustreznih izkušenj. Ženske na drugi

niti približno uravnotežena – na eni strani pa smo do sebe mnogo bolj kri-

strani je bila ženska administracija in tične in želimo presegati zastavljene

na drugi moški na inženirskih in mana- pogoje, da lahko samozavestno vsto-

gerskih pozicijah. Sama sem se zelo pamo na neke pozicije. Sama ne mis-

trudila in tudi v svojo ekipo pripeljala lim, da je to slaba lastnost, vsekakor pa

večino žensk. Ko me je pot odpeljala je potrebno tukaj še veliko narediti na

naprej v zasebne vode pa sem še nap- vzgoji. Poleg tega opažam tudi, da če

rej skrbela, da sem imela zmeraj urav- se da žensko na vodilni položaj, se od

notežene ekipe. Enako je tudi sedaj na nje pričakuje, da bo idealna in, da bo na-

EK – tukaj imamo pravila, da mora biti redila vse prav. Samo poglejmo okrog

pol kabineta ženskega in pol moškega sebe koliko je projektov, ki ne dosegajo
26 (seveda poleg drugih pravil, ki so še, zvenečih rezultatov ali so celo neuspe-

šni, ki so jih vodili moški. In koliko funk- nosti v veliki meri vpliva tudi javnost, in- 27
cij imajo v rokah moški, pa ne slišimo teresne dejavnosti, nevladne organiza-
nobene take kritike. Se pravi, da imamo cije in enostavno vrednote v družbi, ki
nek demagoški konstrukt znotraj druž- so temelj nekih medčloveških odnosov.
be, ki ga je treba še ozavestit, nato pa Menim namreč, da gre pri tem vpraša-
začeti spreminjati. In tukaj v veliki meri nju v osnovi tudi za spoštovanje. Za
računam na nevladne organizacije, in- preseganje spolnih stereotipov tako ni
štitute, univerze in njihove raziskovalce potrebna zgolj enakopravnost, temveč
in raziskovalke, da nam bodo pomagali enakovrednost – to kar v srcu čutimo
razumeti dejanske vzroke za tovrstne- do drugih. Bodisi nekoga dojemamo
ga odnosa. Kajti šele ko nekaj ozaves- kot sočloveka bodisi kot nekoga, ki mu
timo, lahko to tudi zares spremenimo. že na prvi pogled nadenemo cel kup
pričakovanj v zvezi z njegovim oziroma
Vemo, da je doseganje enakosti sesta- njenim obnašanjem in osebnimi zna-
vljeno iz enakih pravic (enakoprav- čilnostmi. In tukaj imamo še veliko za
nosti), odgovornosti, možnosti in pri- narediti.
ložnosti, ki jih spola živita v javnem
in zasebnem življenju. Kljub temu, da Druga elementa, ki pomembno vplivata
je tako na ravni EU, kot še posebej na na odnos posameznika in posamezni-
ravni Slovenije, za enakopravnost raz- ce do enakosti spolov, pa sta formalni
meroma dobro poskrbljeno, smo od sistemi in družba. Verjamem, da je EU
dejanskega življenja v družbi, kjer bi na tej točki daleč najbolj napredna, saj
vladala (tudi) enakost spolov, še vedno se skuša sistemsko odzivati na te izzi-
precej oddaljeni. Kje vi vidite ključne ve. Zaveda se namreč, da če želi s svo-
razloge za to in kako narediti najpo- jimi državami članicami na čelu ohrani-
membnejši korak naprej, od zakonoda- ti vodilno globalno pozicijo in še vedno
je k družbeni praksi? soustvarjat lasten obstoj, se pravi ne
zapasti pod pritisk neke druge velesile,
To je zelo kompleksno vprašanje, na potem potrebuje za seboj celotno druž-
katerega verjamem da ni enostavnega bo. Prav tako drži, da v resnici razlog
odgovora. Tudi jaz si ne upam trdit, da za to, da so tudi moški zainteresirani
imam celostno sliko. Lahko pa iz lastnih za enakost spolov, še posebej lastniki
izkušenj povem, kje vidim, da se da še kapitala in politične moči, leži v tem,
veliko narediti. Prvo je popolnoma na da je le-ta formula za uspeh. Želim si
začetku – v vzgoji. Menim, da naši vrtci samo, da bomo našli načine kako to
in naše javne šole zelo skrbijo, da ta preliti v družbeno zavest, saj to pome-
tema v resnici ni tema, tj. da se tretira ni, da smo našli neko trajnostno rešitev
vse otroke enako, vse izobraževalne ak- za naprej. Sicer smo v roku petih let na
tivnosti potekajo skupaj – otroci imajo ravni EU beležili kar nekaj pozitivnih
skupaj vse predmete, skupaj hodijo na premikov. Eden izmed takšnih je prav
izlete. Na tej točki torej ni nikakršne gotovo tudi sprejetje nove direktive za
separacije in to je zelo pomembno, saj usklajevanje poklicnega in zasebnega
se otroci na tak način učijo sodelova- življenja (Work-Life Balance Directive),
ti z drugim spolom in lahko z osebami ki je naletel na precej pozitivne odzive.
nasprotnega spola tvorijo prijateljske Dejstvo, da bodo moški po novem ob-
odnose. Poleg šole pri vzgoji seveda vezani vzeti dva meseca neprenosljive-
ključno vlogo odigra tudi družina in ga starševskega dopusta je v podjetja
vloge, ki jih opravljata v družini oče in poslalo zelo močen signal, da ni samo
mati. Poleg teh dveh elementov, pa na ženska tista, ki bo potencialno odsotna
odnos med spoloma in do enakih mož- v določenem časovnem obdobju, am-

pak da to (zavoljo ustvarjanja družine) Tudi letošnje volitve so pokazale, da
počno tudi moški. Prav tako si prizade- Evropejce in Evropejke zelo zanima EU
vamo za uveljavitev direktive za pove- (žal to ni res za Slovenijo). Jasno smo
čanje števila žensk na odločevalskih namreč povedali, da EU potrebujemo.
funkcijah v gospodarstvu (Women on Če pa se vrnem na slovensko sceno
Boards). Močno pozicioniranje, ki je – osebno me izid evropskih volitev
sicer neformalno, se ga pa sedaj kar resnično zelo veseli. Potrebno pa je
vsi v EU močno držimo, je tudi načelo počakati, da se izjasni, ali gre za muho
”no woman no panel”. Tudi sama na enodnevnico ali za trend. In upam, da
Twitterju objavim sliko panela, na kate- se bo z delom in rezultati dokazalo, da
rem so govorci samo moški, pod katero gre za trend.
zapišem ”What’s wrong with this pic-
ture?”, in sicer z namenom ozavešča- Stanje v slovenskem parlamentu pa je
nja o tem, da imamo tudi ženske, ki se zame veliko razočaranje. Čeprav so bile
spoznajo na posamezna področja in bi liste na prvi pogled zelo uravnotežene
lahko brez problema sodelovale pri raz- (k čemer jih napotujejo tudi spolne kvo-
pravah. Sama svojo ekipo zmeraj zelo te), pa lahko še zmeraj zaznamo veliko
spodbujam, da nimamo konferenc, na nekorektnost, ko se ženske plasira v
katerih ni ženskih govork. In tudi jaz neizvoljive okraje. Menim, da bi morala
ne grem na konferenco, če sem edi- takšnemu slabemu rezultatu za ženske
na ženska. Na ravni EK delamo tudi z slediti ogromna debata v javnosti, saj
roko v roki z organizacijo FiA, kjer so smo vendarle padli iz skoraj 36 % na
zagnali program Girls on tracks, v sklo- zgolj 24 % ženskih predstavnic v Dr-
pu katerega 80 mladih voznic urijo za žavnem zboru, se pravi za več kot 10 %
tekmovanje na Formuli 1. Gre za resno – kar pa je ogromno. Čeprav bi morala
pobudo te ogromne organizacije, ki pa javnost to jasno obsoditi, nisem na to
je bila očitno še kako potrebna, saj je temo zasledila nobenega pravega član-
zanimanja za to več kot je bilo na voljo ka. Morda manjše omembe, reference,
prostih mest. Se pravi da to ni moški ampak v resnici je to katastrofa in še
poklic, temveč gre ponovno za dejavno- zdaleč ne zanemarljiv podatek. Iz tega
sti, ki je bila tekom razvoja tradicional- lahko sklepam, da imamo v Sloveniji še
no pripisana moškim. zmeraj ogromno prikrite diskriminacije.

Na letošnjih volitvah v Evropski parla- V preteklih letih ste imeli priložnost

ment so ženske kandidatke iz Slove- dobro spoznati delovanje Evropske

nije dobile največ preferenčnih glasov, unije od blizu. Kakšno prihodnost ji,

med prvimi tremi so bile denimo Tanja glede na rezultate volitev, napoveduje-

Fajon, Irena Joveva in Romana Tomc. te in kakšno vlogo bo v tej prihodnosti

Po drugi strani državljani in državljan- po vašem lahko imelo vprašanje ena-

ke Cipra prvič po letu 2009 niso izvolili kosti spolov?

nobene ženske predstavnice. Kako bi

lahko torej ocenili splošen izid volitev Sedaj nas čaka velik preizkus. Po vo-

na ravni celotne Evropske unije in kako litvah je faza, ko se ljudi razporeja na

spremljate počasne premike za ženske vodilne pozicije. In tukaj je ALDE sku-

političarke v razmerah naše nacionalne pina že na začetku izrazila veliko pod-

politike? poro enakovredni zastopanosti žensk

in moških na vodilnih položajih. Sedaj

Kot rečeno trend v EU in nasploh v vseh je namreč vse v moških rokah – moš-

evropskih institucijah gravitira navzgor. ki predsedujejo EK, Evropskemu par-
28 In s tem moramo biti zelo zadovoljni. lamentu, Evropskemu svetu, Evropski

centralni banki, Evropski investicijski starejšim osebam ali pa profesorjem 29
banki itd. Ta ideja je bila v prostoru (narava njihovega dela namreč dopuš-
prepoznana kot tako pomembna, da ča precej svobode in zato možnost bolj
so se ji pridružile še ostale evropske intenzivne politične aktivacije). Menim,
stranke, in sicer Skupina naprednega da bo na tem mestu potrebno inovira-
zavezništva socialistov in demokratov ti, in sicer v demokratičnih orodjih, da
(S&D), Evropska ljudska stranka (EPP) se demokracija modernizira. Razmis-
in Evropska zelena stranka (Europe- liti je potrebno, na kakšen način lahko
an Greens), kar v skupnem seštevku ljudem omogočimo njihovo aktivacijo,
predstavlja več kot kvalificirano večino da bo ta v sklad z življenjskimi slogi,
v Evropskem parlamentu. Veseli me, ki jih izkušamo danes. Zanimiv takšen
da je potrebo po enakovredni zasto- primer je obvezna volilna pravica, saj
panosti prepoznal tudi Svet in ženski ta ljudi spodbudi, da se v predvolilnem
predlagal na dva vodilna položaja – obdobju zares posvečajo predvolilni di-
na čelo Evropske komisije in Evropske namiki.
centralne banke.
Imate morda kak nasvet za mlajše ko-
Predvsem si želim, da bo naslednji legice, ki bi si v prihodnosti želele vsto-
predsednik ali predsednica komisije piti v politiko ali se celo udejstvovati v
prav tako vztrajal oziroma vztrajala pri politiki na ravni EU?
tem, da imamo še naprej uravnoteženo
zastopanost (morda celo bolj kot tre- Ena dimenzija uspeha v življenju je
nutno) znotraj EK. Trenutno imamo 9 vsekakor strokovna podkovanost in
ženskih komisark (od 28), seveda pa je posedovanje znanj, s katerimi lahko
priložnosti še veliko več. Kvote torej so operiraš. Druga je, da si ves čas nabi-
pomembne in je potrebno pri njih vztra- raš izkušnje in s tem dvigaš lastno sa-
jati, pa ne samo na papirju, ampak pri mozavest, hkrati pa se učiš strpnosti in
njihovi dejanski manifestaciji. In tukaj odprtosti do sodelovanja. Pomembno
pa pozivam volivke in volivce, da mora- je torej krepiti lastno znanje in ga nato
mo biti glasni in se zavedati, da se lah- suvereno prevajati v prakso, pri tem pa
ko to že jutri spremeni na slabše (kot se ne bati lastnih napak. Navidezno ne-
smo bili temu priča pri slovenskem par- uspešne izkušnje nas namreč tudi okre-
lamentu). To je zgodba, ki ne sme nikoli pijo. Nato pa je pomembno, da to svoje
izginiti s politične agende. Tam mora razmišljanje, četudi morda v nekem
ostati tako v dobro moških kot žensk. (moškem) okolju deluje nezaželeno ali
celo nesprejemljivo, samozavestno, z
Na kakšen način bi bilo po vašem mne- neko željo po participaciji in sodelova-
nju potrebno spodbujati ženske za ak- nju, vendarle plasiramo naprej. Nikdar
tivno politično participacijo? ne smemo obupati zgolj zato, ker nek-
do mogoče česa ni razumel. Poskusi-
To je zelo veliko in zelo pomembno mo vstopiti skozi okno. Pa skozi druga
vprašanje, ne samo za ženske. Način vrata. Nekega dne pa postavimo kar
na katerega je volilni sistem narejen ni novo hišo in začnemo kreirati sami.
zelo odprt za nove ljudi, ki bi se želeli
aktivirati. Prav tako delovno okolje ne Mislim, da se bo demokratični, vklju-
omogoča, da se lahko aktivira nekdo, čujoč in liberalni temelj v Evropi razvi-
ki je v redni službi – potrebno je bodisi jal naprej dokler bo obstajala EU. In v
zaprositi za neplačan dopust ali pa pre- okviru tega moramo zmeraj zagrabiti
kiniti z delovnim razmerjem. Zato smo priložnosti, ki so nam dane. Ne smemo
lahko danes v politiki večinoma priča si zatiskati oči pred njimi. Tudi meni se

v življenju priložnosti niso pokazale
zato, ker bi jih planirala. Niti v najbolj-
ših sanjah si sama teh priložnosti ne
bi znala niti oblikovati. Ampak sem
bila ves čas aktivna. Ves čas sem
opazovala svet okrog sebe. In ko se je
priložnost pojavila, sem jo tudi zagra-
bila. Na tak način je nato mogoče
premikati, inovirati in spreminjati svet
po podobi skupnih vizij. Zagotavljam
vam, da je mogoče v roku petih let na-
rediti ogromno. In to je moje sporoči-
lo politiki in ženskam.

30

31

V Sloveniji, ki je po marsikaterem kazalniku enakopravnosti spolov med najboljšimi
državami EU, preseneča dejstvo, da pa je hkrati med najslabšimi in najbolj krivičnimi
z vidika učinkovitosti pokojninskega in socialnega sistema za starejše ženske. Po
analizi razlogov za to, so na koncu podane določene ugotovitve in priporočila za iz-
boljšave.

Uvod ženske (HDIw) pa osma (Slika 1). Indeks

neenakosti po spolu (GII) je OZN skon-

Pomen proporcionalne zastopanosti struiral leta 2010. Ima tri dimenzije: di-

spolov v politiki se pokaže v rezultatih menzijo reproduktivnega zdravja žensk

politik, ki bi naj bili enaki ne glede na s kazalnikoma: umrljivost pri porodu

spol posameznika oziroma posamezni- in število najstniških nosečnosti (1),

ce. Ob učinkih politik, ki so v škodo ene- dimenzijo opolnomočenost s kazalni-

ga spola in v dobro drugega, seveda ni koma: delež žensk z vsaj neke vrste se-

daleč misel, da si je spol, ki je v politiki kundarno stopnjo izobrazbe in deležem

močneje zastopan, prikrojili zakone v parlamentarnih sedežev, ki jih zasedajo

svojo korist. To je možno storiti na več ženske (2) in dimenzijo trga dela s ka-

načinov. Najprej tako, da se drugemu zalnikom deleža žensk med aktivnim

spolu prepreči enakopravno sodelova- prebivalstvom (3). Leta 2014 je OZN za-

nje pri oblikovanju politik, ki zadevajo čel izračunavati še Indeks človekovega

vse, nato pa z oblikovanjem politik, ki z razvoja po spolu (GDI) kot količnik med

enako obravnavo različnih, proizvedejo indeksoma človekovega razvoja za

po spolu različne in krivične učinke. V ženske in moške (HDIw/HDIm). Indeks

Sloveniji imamo tak primer na izjemno človekovega razvoja (HDI) ima nasled-

pomembnih in povezanih področjih: na nje tri dimenzije: zdravje, izobrazbo in

področju politične zastopanosti, ki je dohodek. Zdravje se spremlja s kazal-

bolj natančno predstavljena v analizi nikom pričakovanega trajanja življe-

IPES, ter analizi učinkovitosti pokojnin- nja ob rojstvu. Izobrazba prebivalstva

skega in socialnega sistema pri prepre- se od leta 2010 meri s pričakovanim

čevanju revščine starejših od 65 let po trajanjem šolanja ob vstopu v šolo in

spolu, ki bo predstavljena v nadaljeva- s povprečnim številom let šolanja pre-

nju. bivalstva, starega 25 let. Kot kazalnik

dohodka je uporabljen bruto nacionalni

dohodek (Gross national income, GNI)
Slovenija je po določenih indikatorjih, na prebivalca, v dolarjih po kupni moči.
ki merijo enakost spolov in položaj Najvišja vrednost indeksa je 1, naj-
žensk, med najboljšimi državami EU. manjša 0. Tudi po Indeksu človekovega
Leta 2018 je bila po Indeksu neenakosti razvoja po spolu (GDI) se je Slovenija
po spolu (GII) z vrednostjo 0,054 peta v leta 2018 uvrstila na peto mesto v EU
32 EU, po Indeksu človekovega razvoja za (Tabela 1).

Slika 1: Indeks človekovega razvoja za ženske (HDIw) glede na indeks neenakosti po spolu (GII),
EU, 2018

Tabela 1: Dimenzije HDI po spolu in GDI za Slovenijo in uvrstitev v EU, 2018

Podatki o revščini žensk starejših od 65 starejše od 65 let najvišja v EU; leta 33
let pa dajejo o Sloveniji čisto nasproten 2018 pa so bile slabše od Slovenije le
vtis, še posebej izstopa problem revšči- baltske države, Bolgarija in Romunija.
ne starejših žensk. Na Sliki 2 vidimo, da Podatki o številu ali deležu ljudi glede
je razlika v stopnjah tveganja revščine na mejo revščine nam kažejo učinkovi-
(STR) za moške in ženske v Sloveni- tost pokojninskega in socialnega sis-
ji starejše od 65 let vsa leta med naj- tema, enakost ali neenakost rezultatov
višjimi v EU. Leta 2010 je bila razlika v za moške in ženske ter njihovo pravič-
Sloveniji med STR za moške in ženske nost.

Slika 2: Razlike med STR med spoloma, 65+, države EU, 2005-2017

Problematika revščine starejših povprečjem EU, toda STR za starejše
žensk v Sloveniji od 65 let so višje kot v povprečju EU
in višje kot za populacijo v celoti (Sli-
Dejstvo visoke stopnje tveganja revšči- ka 3)? Kako si lahko razložimo dejstvo,
ne za starejše je v Sloveniji medijsko da so vsa leta deleži revnih starejših
dokaj eksponirano. Tudi dejstvo, da žensk veliko višji od sovrstnikov v Slo-
revščina bolj ogroža starejše ženske ni veniji ter celo sovrstnic v EU, obratno
spregledano. A zdi se, da te ugotovitve pa imajo starejši moški iz Slovenije vsa
ne vodijo k spremembi politik, ki bi pri- leta, razen v letu 2013, najnižje tvega-
peljale do drugačnih rezultatov. Kako nje revščine med temi skupinami (Slika
si lahko drugače razložimo dejstvo, da 4)?
so STR za Slovenijo sicer vsa leta pod

34

Slika 3: Delež ljudi pod mejo dohodkovne revščine po starosti, skupaj (T) in 65+, v EU in Sloveniji,
2005-2018*

Slika 4: Delež ljudi pod mejo dohodkovne revščine po spolu, 65+, EU in Sloveniji

Del problematike revnih starejših žensk to umrejo prej: ker živijo moški v povpre- 35
v Sloveniji je povezan z dejstvom, da čju manj, pogoste pa so se tudi poročale
starejše ženske na stara leta pogosteje z nekoliko starejšimi moškimi. To potr-
živijo same, ker njihovi partnerji pogos- juje vrsta raziskav o revščini starejših

žensk: študija Evropskega parlamenta Raziskava Economic Independence and
(2015) “Elderly women living alone: an the Position of Women on the Labour
update of their living conditions”; Stein- Market of the European Union in-depth
haler, J.K (1996) “Poverty among Single analysis Marcelle CORSI (2014: 7-15)
Elderly Women Under Different Systems je potrdila, da na plače žensk še vedno
of Old-Age Security: A Comparative Revi- najbolj vpliva skrb za otroke. Finančni
ew”; CHOUDHURY, Sharmila in Michael viri, ki so na razpolago v starejših letih,
V. Leonisio (1997) “Life-Cycle Aspects of pa so v veliki meri odvisni od dolgot-
Poverty Among Older Women”; Dr. Wim rajnega ekonomskega statusa v odra-
Van Lancker, Prof. Dr. Diane Perrons, sli dobi oz. so vezani na dejstvo, da je
Prof. Dr. Maria Stratigaki (2015) “Main večina revnih starejših žensk imela vse
causes of female poverty – Compilation življenje nizke dohodke. Dodatno pa
of In-depth Analyses.” je bilo v tej študiji ugotovljeno, da tudi
upoštevanje krajših zavarovalnih dob
Samsko življenje je sicer najmočnejši za ženske ne razloži neposredno razlik
dejavnik tveganja revščine tudi za mlaj- v pokojninah. CORSI (2014: 17) je tudi
šo populacijo. Pri starejših pa se temu opozorila, da »ženske, ki se upokoju-
dejavniku pridruži še problem nizkih jejo zdaj, zapuščajo svet dela, ki je bil
dohodkov, pri čemer pa so dohodki sta- zelo drugačen od sveta njihovih mater
rejših žensk v Sloveniji opazno nižji od in tudi zelo drugačen od pogojev, v ka-
dohodkov sovrstnikov. Od kod ta razli- terih delajo sedaj njihove hčerke.« Te
ka? spremembe so različno hitre po Evropi,
različno hitre za različne poklice. Po-
V Beli knjigi EU o pokojninah (2012) so datki o razlikah v plačah sedanje de-
zapisali, da imajo ženske v starosti niž- lovno aktivne populacije zato ne pove-
je pokojnine oz. dohodke iz dela zaradi do tako rekoč nič, o ‘razlikah v plačah’
nižjih plač žensk na splošno, krajšega sedaj že upokojenih generacij. Analiza
delovnega časa in ‘lukenj’ v delovni ene generacije žensk zato ni merodaj-
dobi oziroma vseh vrst odsotnosti za- na za razlago situacije predhodne, niti
radi skrbi za druge. Pri ženskah je (tudi za razmišljanje o situaciji, ki čaka nas-
zato) manjša verjetnost, da so vključe- lednje generacije. Podatki o razkora-
ne v dodatna (zasebna) pokojninska ku po spolu v dohodkih sedaj delovno
zavarovanja. Prav tako so pokojnine aktivne populacije so zato samo – ne
nižje, kjer se ženske lahko upokojijo zelo zanesljiv – indikator za razlike v
prej kot moški (imajo manj vplačanih dohodkih po spolu za čas, ko bo ta po-
prispevkov). Ukrep, ki je bil mišljen v pulacija upokojena.
dobro žensk, jim zdaj škodi. Razlike so
večje v sistemih, kjer so pokojnine bolj V starosti od 25 do 64 let v Sloveniji leta
vezane na višino plačanih prispevkov. 2018 po STR ni bilo bistvene razlike
Ker ženske tudi živijo dlje, jih dodatno, med spoloma ali pa je ta v škodo moš-
bolj in večkrat, prizadenejo različne kih. Kaj to pomeni za prihodnost? Ali to
indeksacije, tj. reforme in prilagoditve pomeni, da bodo ti revni odrasli nekoč
pokojninskih sistemov. Manjše razlike revni starejši oziroma, da bo med revni-
v višinah pokojnin po spolu so v siste- mi starejšimi več moških kot žensk? Ali
mih, kjer je upravičenost vezana na ‘re- to pomeni, da bodo nekoč imeli v pov-
zidenta’ (državljana ali prebivalca) oz. prečju nižje pokojnine moški?
kjer so pokojnine ‘enotne višine’ (flat-ra-
te).

36

Slika 5: Deleži pod mejo tveganja revščine (STR), Slovenija, izbrani starostni razredi
po spolu, 2018, v %

Slika 6: Število ljudi pod mejo tveganja revščine, po izbranih starostnih razredih
in spolu, 2018 v .000

Tudi študija Evropske komisije (EK) moške in ženske različni tudi v primeru 37
(2015:7) Men, women and pensions je ‘unisex’ pokojninskih sistemov, kot so
potrdila ugotovitev, da so pokojnine opozorili že tudi v Beli knjigi EU o pokoj-
bolj neenake kot dohodek iz dela (pla- ninah (2012).
če). Na empirični ravni so ugotovili, Podatki za Slovenijo te ugotovitve pre-
da v večini razvitih držav prejemajo težno potrjujejo. V vseh opazovanih le-
ženske nižje pokojnine kot moški. To tih (2005–2018) je bil pokojninski sis-
pomeni, da so pokojninski rezultati za tem v Sloveniji bolj uspešen pri nižanju

STR za moške (Slika 7). Razlika v STR moške. Najvišja razlika med spoloma v
pred pokojninami je bila med spoloma učinkovitosti pokojninskega sistema v
vsa leta nižja od 3. o.t., po pokojninah prid moških je bila leta 2008, najnižja
pa se je ta razlika povečala: leta 2005 pa leta 2014. Razlika po spolu je več-
je bila npr. 10,2 o.t., leta 2018 pa 6,3 o.t. ja v pokojninskem sistemu, obstaja pa
Pred očmi je potrebno ohraniti tudi dej- tudi v socialnem sistemu – tudi soci-
stvo, da se razlika po spolu leta 2018 ni alni sistem bolj učinkovito zmanjšuje
zmanjšala, ker bi se izboljšala učinko- revščino starejših moških kot žensk
vitost pokojniskega sistema za ženske, (Slika 8).
pač pa, ker se je situacija poslabšala za

Slika 7: STR pred pokojninami in po pokojninah v Sloveniji, po spolu, 2005–2018

Slika 8: Različni vpliv sistema pokojnin in socialnih transferjev na STR po spolu, Slovenija, 65+

Četudi torej med raziskovalci revšči- akumulirajo skozi življenje, pokaže pa
ne starejših žensk obstaja konsenz, se v večji revščini na stara leta«, so v
da je revščina starejših žensk »rezul- študiji EK (2015) Men, women and pen-
38 tat neenakosti, ki jih dekleta in ženske sions opozorili, da gre tu za akumulira-

nje neenakosti žensk na več
različnih ravneh. Najprej so
tu sistemski problemi neena-
kosti pri udeležbi na trgu dela
in nižjih dohodkih iz dela za
ženske, tako imenovanih ‘niž-
jih dohodkih žensk na sploš-
no’. Ta problematika je javno-
sti zadnja leta, z zahtevo po
enakem plačilu za enako delo,
nekoliko bolj pripoznana.

Vendar pa je v tej študiji na-
vedena še ena izjemno po-
membna ugotovitev, da »raz-
lik v pokojninah med spoloma
ni skoraj nikoli mogoče raz-
ložiti z zasnovo pokojninske-
ga sistema ali na osnovi pri-
merjave pokojninskega oz.

plačnega razkoraka«, ker so te razlike skih generacij’. Pri tem nas avtorji razi- 39
»posledica preteklih krivic« (2015: 10- skave Men, women and pensions (2015:
11). Te pretekle krivice pa so sistem- 10-11) opozarjajo na dva problema, ki
ske in tranzicijske narave. Od tega, da sta različne narave: pokojninski sistem
so imele ženske v preteklosti, tj. sedaj se ne spreminja tako hitro kot družba
upokojene ženske, zelo omejen dostop in svet dela (npr. v obravnavi ločenk ali
do izobraževanja, do tega, da niso bile moškocentričnost sistema ali ‘bread
formalno zaposlene in/ali pa so bili winner’ model kot zastarele norme) (1)
ženski dohodki iz formalne zaposlitve in pokojninski sistem se spreminja pre-
v času aktivnosti zaradi skrbstvenega hitro – ene generacije so ujete ‘vmes’,
dela nižji. Skrbstveno delo pa ni bilo niti življenje so pričele v enem sistemu in
ustrezno plačano niti upoštevano pri ga zaključile v drugem, zaradi česar
izračunavanju višine pokojnin. niso imele niti časa niti možnosti, da bi
se prilagodile novemu sistemu (2).
Dodatno pa so tu še krivice tranzicijske
narave, ki prizadenejo skupine, ki so Vse tovrstne spremembe so se doga-
‘vmes’. To so skupine, ki ne ustrezajo jale tudi v Sloveniji, toda rezultati po-
logiki nobenega sistema, niti prejšnje- kojninskih in socialnih politik so bili
ga, niti novega in so v okviru reform po- za moške vedno boljši kot za ženske.
gosto odvisne od ad hoc rešitev. Običaj- In to v državi, ki vsa leta na formalni in
no so to reforme velikega obsega, zato konceptualni ravni zagovarja enakost
so ‘manjše’ skupine ob pogajanjih še spolov. Družbene spremembe pa so
posebej ranljive, da se jih spregleda ali vse hitrejše. Za oba spola. Pred nami
žrtvuje. Tukaj zato ne gre za pomanjklji- pa so nove reforme za katere upamo,
vosti posameznega sistema per se, pač da bodo pravične za oba spola.
pa gre za ‘kolateralno škodo tranzicij-

Zaključek

Opravljena analiza nam omogoča, da Bolj ranljive družbene skupine pa so
na problematiko revščine starejših vedno in povsod predvsem tiste skupi-
žensk v Sloveniji pogledamo kot na ne, ki niso enakopravno vključene v obli-
‘tranzicijsko kolateralno škodo’ zaradi kovanje politik, ki jih zadevajo. Domne-
izjemno hitrih družbenih, političnih in vati smemo, da je pri ženskah razlog
zakonskih sprememb in zaradi še ved- njihove ranljivosti in izključenosti nji-
no prisotne zgodovinske krivice, ki v hova slabša politična organiziranost,
javnosti še ni dobila glasu, tj. da se čas, s tem tudi manjša politična moč in po-
porabljen za skrbstveno delo, ne plača, sledično po spolu pristranske politike,
ne vrednoti in ne upošteva (dovolj). Niti ki so v škodo žensk. To je pomembna
v pokojninskem niti v socialnem siste- ugotovitev za vse, tudi sedaj zaposlene
mu. Boj za enako plačilo za enako delo oz. delovno aktivne ženske. In moške.
je, s tega stališča, le manjši del naporov, Ne gre samo za količino opravljenih ur
ki so pred ženskami, če želijo zmanjšati dela, gre predvsem za to, katero delo
razliko v tveganju revščine po spolu (na šteje in koliko to delo šteje. Katero delo
stara leta). šteje pa je odvisno od zakonodajalcev.
Zato je nujno, da je v političnih in za-
Za Slovenijo pa bi bila v tem trenutku konodajnih organih upoštevan kriterij
zelo priporočljiva takojšna (ponovna) proporcionalne zastopanosti spolov.
uzakonitev univerzalne državne pokoj- Politična moč je tista, ki odloča, kdo bo
nine. Slovenija bi na ta način pripozna- v družbi pod mejo revščine in kdo ne.
la in obenem učinkovito rešila problem
revščine starejših (žensk), ki je rezultat V dobro obeh spolov in vseh ranljivih
vrste zgodovinskih krivic nepoštenega skupin je pomembna še ena ugotovi-
vrednotenja dela in pomena žensk v tev: razlike v STR so manjše v tistih dr-
družbi. S tem bi pomembno zmanjša- žavah, kjer so socialne politike bolj uni-
li sedanjo eksistenčno stisko starejše verzalne in enake za vse. To ugotovitev
populacije brez pokojnin in lastnih do- je mogoče posplošiti kot priporočilo za
hodkov, kot tudi psihološko stisko se- vse družbene reforme. Univerzalne re-
daj aktivne – prekarno zaposlene – po- šitve imajo namreč to dobro lastnost,
pulacije, ki jo hromi strah pred revščino da dobijo ranljivi in izključeni enako kot
v starosti. močnejši in vključeni, ker je to sistem-
ska lastnost univerzalnega sistema,
V luči priprav na prihodnje reforme pa spričo katere postane politična moč ali
je pomembno pred očmi ohraniti še nemoč posameznih skupin manj po-
naslednje tri ugotovitve: višina plače membna.
sedaj aktivne populacije ni trden kazal-
nik višine pokojnine (1); pokojninski in
socialni sistem je bil doslej v Sloveniji
vedno v prid moških (2), pri reformah
večjega obsega se običajno ‘žrtvuje’
manjše in bolj ranljive družbene skupi-
ne (3).

40

Viri in literatura:

Belo knjiga o pokojninah EU, ang. White paper (2012) An Agenda for Adequate, Safe and Susta-
inable Pensions. European Commission.

CHOUDHURY, Sharmila in Michael V. Leonisio (1997) Life-Cycle Aspects of Poverty Among Older
Women. Social Security Bulletin, 60, 17-36.

CORSI, MARCELLA (2014) Economic Independence and the Position of Women on the Labour
Market of the European Union in -depth analysis. European Parliament. Directorate General for
Internal Policies Policy Department C: Citizens’ Rights and Constitutional Affairs.

Dr. Wim Van Lancker, Prof. Dr. Diane Perrons, Prof. Dr. Maria Stratigaki (2015) Main causes of
female poverty – Compilation of In-depth Analyses. European Parliament. Directorate General for
Internal Policies Policy Department C: Citizens’ Rights and Constitutional Affairs.

EK (2015). Tinios, Platon in FRANCESCA BETTIO and Gianni Betti, Thomas Georgiadis (2015)
Men, women and pensions. European Commission – Directorate – General for Justice.

Eurostat. STR po pokojninah. Dostop: 6.8. 2019. https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/
show.do?dataset=ilc_li09&lang=en

Eurostat. STR pred pokojninami. Dostop: 6.8. 2019. https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/
show.do?dataset=ilc_li10&lang=en

Eurostat. STR. Dostop: 6.8. 2019. https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?data-
set=ilc_li02&lang=en

Evropski Parlament (2015) Elderly women living alone: an update of their living conditions. Euro-
pean Parliament. Study for the FEMM Committee.

UNDP (2018) Human Development Report (2018). New York: Oxford University Press.

Steinhaler, J.K (1996) Poverty among Single Elderly Women Under Different Systems of Old-Age
Security: A Comparative Review. Social Security Bulletin, 59, 31-44.

SURS. Stopnja tveganja revščine glede na starost in spol, Slovenija, letno. Dostop: 6.8. 2019.
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_ra-
ven__08_silc_kazalniki_revsc__10_08672_stopnja_tveg_revcine/0867206S.px/

Dr. Valerija KOROŠEC, prof. slovenskega jezika, učiteljica DMV, z magisterijem iz ana-
lize Evropske socialne politike, je leta 2000 na Oddelku za sociologijo Univerze v Ma-
riboru napisala doktorsko disertacijo o postmodernistični sociologiji. Od leta 2001 je
zaposlena na UMAR RS, kjer analizira revščino, neenakost, materialno prikrajšanost,
socialno izključenost, enakopravnosti žensk in sintezne razvojne indikatorje. V letu
2010 je objavila algoritem oz. izračun za proračunsko nevtralno uvedbo Univerzalne-
ga temeljnega dohodka (UTD) v Sloveniji. So-uredila je zbornik o UTD v Sloveniji (2011)
in je koordinatorka Sekcija za promocijo UTD v Sloveniji ter slovenska predstavnica v
evropski (UBIE) in svetovni mreži za UTD (BIEN). Rojena leta 1966 v Mariboru, živi v
Ljubljani. Poročena. Mati.

41





Izvedba raziskave se je pričela že dva enakosti spolov in različni pogledi na

meseca pred volitvami v Evropski par- (prioritetno) obravnavo tega vprašanja

lament, meseca marca 2019, ko smo v prihodnje razkrivajo tudi diametral-

na dogodku Razprava o enakosti spolov ne poglede na eno stanje, ki imajo za

v EU s kandidatkami za volitve v Evrop- cilj doseganja enakosti spolov in pred-

ski parlament, ki ga je organiziral In- vsem izboljšanja položaja žensk izje-

štitut za proučevanje enakosti spolov men vpliv. Odgovore na ta vprašanja

ob pričetku aktivne volilne kampanje smo prejeli od vseh nosilcev list – Mila-

(in hkrati ob svetovnem dnevu žensk), na Zvera (SDS); Igorja Šoltesa (Desus);

zaznali in opredelili osnovni problem Violete Tomič (Levica); Gregorja Periča

naše prihajajoče raziskave ter jo tam (SMC); Irene Joveve (LMŠ), Tanje Fajon

tudi javno napovedali. (SD); Angelike Mlinar (SAB); razen od

Ljudmile Novak (NSi)1.

Osnova naše analize in našega širšega

delovanja temelji na razumevanju im- Drugi del naše analize sestavlja anali-

plementacije enakosti spolov kot teme- za političnih programov strank, ki jim

lju demokratične družbene ureditve. Iz- nosilci in nosilke pripadajo, glede na

hajajoč iz te nuje, ki jo morajo tako EU osem ključnih izbranih kriterijev (ste-

kot skupnost, kot tudi njene države čla- kleni strop, plačna vrzel, usklajevanje

nice kot nacionalne entitete šele dose- poklicnega in zasebnega življenja, na-

či, nas je opredelitev problema (stanje silje in spolno nadlegovanje, reproduk-

neenakosti in neenakopravnosti spolov tivne pravice žensk, spolni stereotipi,

znotraj EU) vodila v pregled obstoječe aktivno očetovstvo in spolne kvote),

literature, kar je predstavljalo drugo pri čemer smo programe nacionalnih

fazo našega raziskovalnega procesa, političnih strank kasneje primerjali še

ki je trajala vse do volitev v Evropski s programi njihovih evropskih grupacij,

parlament. V tem začetnem obdobju da bi videli če in kje se pojavijo odsto-

se je za namen izvedbe raziskave znot- panja v razumevanju in percepcijah

raj naše organizacije tudi izoblikovala enakosti spolov glede na nacionalni ali

posebna raziskovalna skupina, ki je evropski nivo političnega predstavni-

pripravila izbor metod analize, zbrala štva. V tretjem, ključnem delu analize

potrebne podatke in opravila celotno smo vse na tak način analizirane pro-

analizo, ki je pred vami. grame še primerjali med seboj. Ta pri-

merjalna politična analiza programov

Jedro raziskave predstavlja 3-delna in analiza diskurza, ki smo jo opravljali

analiza, ki sestoji iz zastavitve treh te- v tem delu procesa raziskovanja, je po-

meljnih vprašanj (1. Kako razumete po- tekala vse od volitev do jeseni, ko smo

ložaj vprašanj o enakosti spolov v Evrop- raziskovalci z zanimanjem pričakovali

ski uniji?, 2. Česa se boste kot evropska novo sestavo Evropske komisije, ki bi

poslanka oziroma poslanec prioritetno lo- lahko pomembno vplivala tudi na per-

tili v zvezi s področjem enako(pravno)sti cepcije in upravljanje s ključnim vpra-

spolov?, 3. Kaj je po vašem mnenju naj- šanjem našega raziskovanja – ena-

večji doprinos evropske stranke, ki se ji v kostjo spolov.

primeru izvolitve nameravate pridružiti, v

zvezi s področjem enako(pravno)sti spo- Po vseh pridobljenih in zbranih podat-

lov?), ki razkrivajo različne percepcije in kih, je, na podlagi proučene literature,

razumevanja enako(pravno)sti spolov nastopil čas za pisanje interpretacije

s strani nosilk in nosilcev kandidatnih zbranega, ki je v stvarni obliki rezultiral

list. V tem delu raziskave nam različna v publikaciji. Podatke smo interpretira-
44 razumevanja obstoječega stanja (ne) li tako, da smo razumevanje enakosti

spolov znotraj EU poskušali postavljati Raziskavi, ki jo je opravila naša razisko-
v čim širši kontekst obstoječe družbe- valna skupina, pa smo želeli dodati tudi
ne realnosti in obenem upoštevati boje dodatno vsebino in bralcem oziroma
za politično moč, ki na razumevanje in zainteresirani javnosti ponuditi še dru-
celo na obravnavo ali preprosto diskre- ge poglede na obravnavana vprašanja.
ditacijo problematike, pomembno vpli- V ta namen smo k sodelovanju povabili
vajo. Na našo analizo je gotovo vplivalo magistro Violeto Bulc, nekdanjo evrop-
tudi dosedanje delo našega inštituta – sko komisarko za promet ki nam je v
nenazadnje tudi raziskava o enakosti intervjuju zaupala praktične izkušnje
spolov v slovenskem političnem pro- iz življenja in delovanje ženske (diplo-
storu, ki smo jo izvedli in objavili lani2. mantke fakultete za elektrotehniko,
Na različnih ravneh našega ravnanja podjetnice in političarke) v moškem
se namreč srečujemo predvsem z ne- svetu politike in prometa. Poleg nje
razumevanjem, celo neodobravanjem smo za prispevke in misli k poglablja-
koncepta enakosti, zato bo naš razi- nju razumevanja problematike nizke
skovalni cilj dosežen, če bo publikacija participacije žensk v nacionalni in na-
ponudila troje: (1) razširjeno razumeva- dnacionalni javnosti prosili še sociolo-
nje enakosti spolov kot že obstoječe- ginji, dr. Valerijo Korošec, koordinator-
ga, dolgoletnega političnega cilja EU, ko Sekcija za promocijo UTD v Sloveniji
(2) oris stanja enakosti spolov v EU ter ter slovensko predstavnico v evropski
ideoloških razhajanj med političnimi (UBIE) in svetovni mreži za UTD (BIEN)
strankami, ki stojijo na poti popolni im- in dr. Metko Mencin Čeplak, profesori-
plementaciji enakosti spolov in (3) pot- co na Fakulteti za družbene vede v Lju-
rebo po preseganju teh razlik zavoljo bljani.
implementacije načela, ki je predpogoj
za oblikovanje svobodnega prostora
demokracije za vse državljanke in drža-
vljane Evrope in Slovenije.

1 Za enoto analize smo izbrali vse stranke, ki so v trenutnem sklicu nacionalnega parlamenta. V raziskavi ni z odgovori in programom 45
sodelovala le stranka SNS.
2 Raziskava Enakost spolov na slovenskem političnem parketu je dostopna na povezavi: http://ipes-si.org/blog/2018/08/08/publikacija-
-enakost-spolov-na-slovenskem-politicnem-parketu/.



47

Skoraj vsi nosilci oziroma nosilke list bile priborjene, zato moramo vedno bud-
so v svojih odgovorih na prvo vpraša- no paziti, da nam jih znova ne odvzame-
nje vprašanje Kako razumete položaj jo. Rekatolizacija družbe nas je pahnila
vprašanj o enakosti spolov v Evropski v čase, ko so zopet ogrožene naše nek-
uniji?, enakost spolov označili kot eno daj samoumevne pravice. Ženske težje
izmed prioritenih vprašanj, pri čemer pridemo do zaposlitve, smo za isto delo
sta samo Milan Zver (SDS) in Igor Šol- slabše plačane, posledično upokojenke
tes namesto o enakosti, raje govorila prejemajo tudi za tretjino nižjo pokojnino
o enakopravnosti spolov. Prvi je tako kot njihovi moški kolegi. Zato so samske
poudaril, da sam enakost razume bolj upokojenke najbolj izpostavljene tvega-
kot enakopravnost in da se, glede na nju revščine. Vsem tem pojavom se mo-
to, položaj žensk izboljšuje: “Položaj ramo jasno in odločno upreti.” Podobno
žensk se izboljšuje, vendar pa še ved- je ocenil tudi Gregor Perič (SMC), ki je
no obstajajo določene razlike, ki so po- poudaril, da boj za doseganje enakosti
gojene tudi s počasnim spreminjanjem ni nikoli dokončan, pri čemer največji
družbe na nekaterih področjih. Sicer pa prostor za napredek vidi v uvedbi kvot
kot enakost predvsem razumem ena- za večanje števila žensk na najvišjih
kopravnost, v smislu, da obstajajo enake mestih odločanja: “EU je v preteklem
priložnosti tako za moške kot ženske.” obdobju storila pomemben napredek pri
Igor Šoltes (Desus), pa je ocenil, “da so zagotavljanju enakosti spolov. Splošno
mnoge evropske države še vedno ujet- zavedanje in širše družbeno sprejetje, da
nice zastarele miselnosti in zastarelih lahko vsak posameznik, ne glede na spol,
delitev na močnejši in ne-močnejši spol. enako prispeva k družbenemu razvoju in
Indeks enakopravnosti spolov, ki ga vsa- blagostanju, ocenjujemo kot pomemben
ko leto objavlja Evropski inštitut za ena- civilizacijski dosežek evropske skupnos-
kost spolov, uvršča Slovenijo na relativ- ti. Politika EU na področju enakih mož-
no visoko 10. mesto, kar pa nas ne sme nosti je trenutno usmerjena v spodbuja-
navdajati z občutki lagodja in pretiranega nje držav članic, da sprejemajo različne
zadovoljstva. V Sloveniji imamo še mno- ukrepe za doseganje enakosti med spo-
go ovir (zlasti v) v miselnosti, ki ženskam loma. Ker je boj za enakost kontinuiran
preprečujejo polno enakopravnost in za- in nikoli dokončan, je potrebno vprašanje
stopanost in jo poskušajo, zlasti ko se v enakosti spolov prednostno obravnavati
javnosti odprejo vprašanja o družini, pra- tudi v prihodnjem obdobju na ravni vseh
vici do rojstva in drugih občutljivih temah, institucij EU, predvsem z vidika uvedbe
potisnili v mrak in podrejenost.” Preosta- kvot za večjo uravnoteženost med spo-
lih pet predstavnikov političnih strank, loma ne le v javnih podjetjih in organih
ki so z odgovori v raziskavi sodelovali, odločanja, temveč tudi v gospodarstvu
je v svojih odgovorih podobno ome- - tukaj je prostor za izboljšave največ-
njalo termin oziroma koncept enakost ji.” Irena Joveva (LMŠ) in Tanja Fajon
spolov in izpostavljalo to problematiko (SD) sta v svojem odgovoru izpostavili
kot ključno za prihodnost EU; Viole- pomembno načelo enakega plačila za
ta Tomič (Levica) je denimo zapisala: enako opravljeno delo, pri čemer sta
“Kot mater odrasle hčerke me izjemno različno ocenili staneje na tem podro-
boli, da se danes mlade ženske soočajo čju, saj je Irena Joveva v odgovoru za-
s problemi, za katere smo mislili, da smo pisala, da je plačilna vrzel znotraj EU
jih že zdavnaj presegli. To nam dokazuje, že odpravljena: “Ne razumem, da si leta
da pravice, kot je pravica do dela, enake- 2019 kdorkoli sploh še zastavlja kakršno-
ga plačila, do svobodnega odločanja o koli vprašanje oziroma dvom glede enako-
rojstvih otrok, do kontracepcije ipd. niso sti spolov. Zaradi stereotipov, ki – roko na
48 pravice, ki so bile pridobljene, temveč so srce – ne delajo usluge nikomur, saj spole

postavljajo v neke igrane vloge in po mo- enakosti med zgodovinsko nastalima so- 49
jem mnenju marsikoga tudi ponižujejo, če cialnima spoloma, na ženske seksualne
ne še kaj hujšega. Že to, da obstaja Evrop- in reproduktivne pravice, na feministične
ski inštitut za enakost spolov, ki si priza- aktivistke v politiki in v civilni družbi ipd.”
deva za uveljavitev enakosti spolov, nam Angelika Mlinar (SAB) je poudarila, da
pove vse. Svojega cilja te enakosti EU na “ženske še vedno nismo povsem enako-
žalost (še) ni dosegla, je pa seveda edino vredno obravnavane niti v Evropski uni-
prav, da si za to prizadeva in utrjuje nače- ji, se pa stopnja obravnave prav zaradi
lo enakosti, pa tudi njegovo izvajanje. Ne Evropske unije in dejavnosti, ki jih izva-
moremo reči, da EU na tem področju ni jamo za opolnomočenje in spoštovanje
storila oziroma ne dela nič (kot primer gre žensk v družbi, izenačuje. Kot ženska in
morda izpostaviti to, da ženske in moški kot koroška Slovenka zelo dobro vem,
prejemajo enako plačilo za enako delo), kako se počuti nekdo, ki ni obravnavan
toda kljub vsemu izzivi ostajajo. Želim si enakovredno in se proti taki diskrimina-
predvsem, da bi se v politiki (vsi, ženske, torni obravnavi borim že vse življenje.”
moški, kdorkoli) prenehali obremenjevati
s tem, čigav svet je politika, čigav svet V odgovorih na drugo vprašanje Česa
so vodilne funkcije in koga je več. Šteti se boste kot evropska poslanka oziro-
morajo rezultati in šteti mora delo, ne pa ma poslanec prioritetno lotili v zvezi s
to, kako kdo izgleda.” Tanja Fajon (SD) področjem enako(pravno)sti spolov?,
plačno vrzel razume drugače in v od- so se nosilci in nosilke list na dekla-
govoru poudari, da so ženske v EU za rativni ravni vsi strinjali, da bi podprli
enako delo še vedno plačane povpreč- vsakršne ukrepe, ki bi izboljšali polo-
no 16 % manj kot moški: “Vprašanje žaj spolov v EU. Bežen pogled na vse-
enakosti spolov v Evropski uniji razumem bino odgovorov na to vprašanje nam
kot eno od prioritetnih vprašanj, saj po- tako ne bi ponudil realne slike diame-
sledice (ne)enakosti med spoloma vpliva- tralno različnega pojmovanja enakosti
jo na praktično vse segmente življenja in spolov, ki se iz slovenske nacionalne
tudi samega odločevalskega procesa. EU politike seli tudi v Evropski parlament.
se tega zaveda in to vprašanje postavlja Violeta Tomič (Levica) kot poglavit-
visoko na svojo agendo. Vendar pa je iz no področje svojega delovanja navaja
dostopnih podatkov in statistik o števil- “preprečevanje vsakršne diskriminacije
nih obstoječih razlikah med spoloma v glede na spol, raso, vero, spolno usmer-
smislu neenakopravnosti razvidno, da še jenost ali katerokoli drugo osebno oko-
zdaleč nismo na koncu poti. Povprečna liščino. Enako pomembna je zaščita ot-
urna postavka za ženske delavke za delo rok in žensk, ki so bile žrtve spolnega ali
enakih vrednosti je v EU v povprečju še družinskega nasilja ter opolnomočenje
vedno 16 % nižja kot za moške delavce. žensk iz deprivilegiranih skupin (migran-
Neenakost se kaže tudi v višini pokojnin tov, manjšin, Romskih skupnosti idr.).
med spoloma - v poprečju v EU ženske Vedno bo v ospredju tudi enakovreden
prejemajo kar 40 % nižjo pokojnino. In dostop do dela ter pravice, ki izhajajo iz
kar še zbuja zelo veliko skrb: iz novejših dela (bolniška in porodniška nadomesti-
kazalcev je razvidno, da se je po vdoru la). Nenazadnje, borila se bom za enako
radikalno desne konservativne struje v plačilo za enako delo ter za zagotovitev
sicer desnosredinsko prevladujočo poli- polne pravice žensk o odločanju o rojstvu
tiko položaj med spoloma poslabšal: ne otrok, pri čemer jim morajo stati ob stra-
le, da EU kot celota ni zmogla ratificirati ni vse institucije ter preprečiti napade
Istanbulske konvencije, v vse več državah in pritiske na ženske v stiski.” Angelika
članicah smo priča odkritim napadom na Mlinar (SAB) in Irena Joveva (LMŠ) sta
pravice LGBTQI, na znanstveni koncept izpostavili problematiko vključenosti

žensk na vodilna mesta odločanja, prva tudi v gospodarstvu, ne le v politiki - zato
je zapisala: “V prejšnjem mandatu je bila tudi na ravni EU potrebujemo bolj zave-
ena od dveh ključnih točk mojega man- zujoče zakonodajne ukrepe, ki bodo do-
data boj za enakopravnost žensk. Bila ločili minimalni delež žensk na položajih
sem tudi poročevalka v Odboru Evropske- odločanja v gospodarstvu.” Tanja Fajon
ga parlamenta za enakopravnost spolov in Milan Zver pripadata dvema različni-
in pripravljala poročila in priporočila o ma političnima opcijama, ki z različnim
zagotavljanju enakosti med spoloma v pogledom na družbeno-politično real-
evropskih institucijah. Dve glavni ugoto- nosti, tudi predlagata različne načine
vitvi sta, da je treba ženske v še večji meri reševanja javno-političnih vprašanj in s
vključiti na vodilna mesta evropskih insti- tem različne načine izvajanja javnih po-
tucij in da se pri sprejemanju zakonodaje litik. Podobnost njunih (načelnih) odgo-
nikoli ne sme pozabiti na ženski vidik. To vorov je zato toliko bolj presenetljiva,
bo treba negovati tudi v prihodnjem man- Tanja Fajon je zapisala, da njena “vizi-
datu, saj priborjene pravice niso večne.” ja ostaja nespremenjena. Naredila bom
Irena Joveva (LMŠ) pa je poudarila, da vse, kar je v moji moči, da bo EU v svoji
je namesto kvot bolj smiselno zavze- politiki do Balkana podprla delovanje in
manje za uvedbo transparentnega in povezovanje žensk v državah in v celot-
nevtralnega zaposlovanja, saj bi s tem ni regiji Balkana. Iskreno sem prepričana,
“zagotovo pripomogli k uničenju predsod- da bomo na ta način lažje premagali ne-
kov, stereotipov, predvsem pa dejansko katere pomembnejše ovire, ki balkanskim
izpolnjevali oziroma izvajali načelo ena- državam stojijo naproti do polnopravne-
kosti spolov”. Kljub temu, da bi Igor ga članstva v Evropski uniji. Še naprej pa
Šoltes (Desus) in Gregor Perič (SMC), v bom seveda podpirala tudi vse druge pre-
primeru izvolitve v Evropski parlament dloge, ki bodo pripomogli v zmanjševanju
predstavljala enako politično grupa- razlik med spoloma V EU.” Milan Zver
cijo, nista poenotena glede smeri im- pa bi, glede na njegov odgovor, podprl
plemetacije dobrih praks na podorčju iste pobude: “Podpiram vse resolucije
uvajanja načela enakosti spolov. Prvi in pobude, ki pozivajo k enakopravnosti
bi “dobre prakse iz držav, ki načelo ena- spolov. V preteklem mandatu sem med
kopravnosti uveljavljajo na najvišji ravni drugim pripravil poročilo o prihodnosti iz-
v Evropi, prenesel v slovensko okolje”, saj obraževalnih sistemov, kjer sem poudar-
“delo in odgovornost evropskega poslan- jal predvsem dostopnost mladih mamic
ca namreč razumem tudi v tem, da je glas- do kvalitetnega študija.”
nik dobrih in naprednih evropskih idej in
da jih poskuša po svojih najboljših močeh Dejstvo, da sta si bila oba zgornja od-
udejanjiti tudi v svoji domovini.” Gregor govora precej podobna, si seveda lahko
Perič pa nasprotno meni, da Slovenija interpretiramo na več različnih načinov:
in naše nacionalne politike predstavlja- čeprav drži, da je za implementacijo
jo glas odličnosti, ki bi ga morali pones- enakosti spolov nujno potrebno prese-
ti tudi v Evropski parlament: “Slovenija ganje vseh političnih razlik med različ-
se po kazalnikih enakosti spolov uvršča nimi deležniki, nas realno stanje na po-
na odlična mesta na različnih svetovnih sameznih področjih enakosti spolov ne
lestvicah, ki merijo indekse enakosti med mora navdati s tolikšnim optimizmom.
spoloma, pa tudi nad povprečje v Evrop- Morda je najbolj verjetno to, da je to
ski uniji. Ta glas odličnosti mora biti bolj vprašanje - vprašanje enakosti spolov
odmeven na ravni Evropskega parlamen- in vloge in položaja žensk v demokra-
ta in drugih evropskih institucij. Zavze- tični družbi - vprašanje, ki v javnem
mali se bomo za to, da bo uravnotežena mnenju uživa določeno stopnjo strinja-
50 zastopanost spolov postala standard nja, ki pa se v prakso (in v dejanske po-