tribuna_narava in družba

ki se še vedno primejo za pištolo, ko slišijo niso ontološko reduktibilne na molekule,
atome ali podatomske delce, iz katerih so
Darwinovo ime, izkušajo kot grožnjo.18 sestavljeni možgani in brez katerih um ne
more obstajati ali delovati; podobno je z
In kot v svoji sicer ne najboljši knjigi up- družbenimi strukturami, ki niso redukti-
ravičeno poudarja Peter Singer: »Čas je, bilne na človeške posameznike in njihove
da prepoznamo, da produkcijski način biološke lastnosti, na katerih sicer teme-
vpliva na naše ideje, našo politiko in našo ljijo, iz katerih izhajajo in brez katerih ne
zavest prek posebnih lastnosti naše biolo- bi mogle obstajati. Po emergenčnem ma-
ške dediščine.«19 To priložnost bom izra- terializmu je torej svet le en, materialni, a
bil, kot sem napovedal na začetku bese- je razslojen. Vzročni mehanizmi z višjih
dila, za predstavitev nekaterih (smiselnih) slojev ne morejo obstajati in delovati brez
različic materializma, med katerimi sta mehanizmov z nižjih slojev, na katerih
vsaj dve takšni, ki ne bi smeli biti spre- temeljijo, zato imajo tisti z nižjih slojev
jemljivi zgolj za marksiste – te samookli- nekakšen razlagalni primat, vsaj ko gre za
cane in običajno precej močne materialis- raziskovanje stika med mehanizmoma z
te –, marveč za vse, ki preučujejo naravo dveh slojev, ki sta drug nad drugim. Tako
in delovanje človeških družb. bo za razumevanje delovanja in narave
bioloških organizmov nujno (čeprav ne
Prva, najsplošnejša različica materializ- tudi zadostno) razumevanje njihove ke-
ma, filozofski ali ontološki materializem, mične podlage, za razumevanje delovanja
pomeni preprosto, da svet objektov in in narave človeških družb pa razumevanje
vzročnih zmožnosti, ki jih imajo objek- njihove biološko-psihološke podlage. Kot
ti, ni sestavljen iz cele vrste različnih, poudarja Collier:
medsebojno avtonomnih snovi, denimo
duhovne in božje (poleg materialne). Če [Z]nanosti, ki razlagajo bolj osnovni sloj,
gre za t. i. »izločevalni materializem« (fi- imajo lahko delni razlagalni primat nad tis-
zikalizem), se objekti in njihove lastnosti timi znanostmi, ki razlagajo manj osnovni
reducirajo na najbolj temeljni ontološki sloj. Zakoni fizike in kemije lahko v neka-
sloj, če tak sloj sploh obstaja, denimo fi- kšnem smislu razlagajo zakone biologije.
zikalni sloj podatomskih, kvantnih delcev. […] [B]olj temeljne znanosti lahko delno
Objekti in njihove lastnosti, ki domnevno razložijo mehanizme manj osnovnih znano-
pripadajo višjim slojem, so zgolj vsota sti, a jih ne morejo razložiti tako, da bi jih
objektov in lastnosti z najnižjega sloja. zreducirale. Zakoni biologije so neredukti-
»Višji sloji« resničnosti sploh ne obsta- bilni na zakone kemije, čeprav nam kemija
jajo. Če pa gre za emergenčni materiali- lahko pove, zakaj se denimo molekule DNK
zem, so objekti še vedno lahko samo ene,
materialne vrste, toda njihove vzročne podvajajo.20
zmožnosti in lastnosti se ne reducirajo
le na najbolj temeljni ontološki sloj. Na Tu sta pomembni vsaj dve pripombi. Prvič,
primer, um oziroma umske lastnosti mo- ker sta tako nižji kot višji sloj ontološko
žganov po emergenčnem materializmu resnična in vzročno učinkujoča, ne more-
mo napovedovati dejanskih dogodkov iz-

18 Carling, »Karl Marx's Theory of History and the Recovery of the Marxian Tradition«, Science & Society, 70, št. 2 (2006): 280.
19 Peter Singer, A Darwinian Left: Politics, Evolution and Cooperation (London: Weidenfeld & Nicolson, 1999), 32.
20 Andrew Collier, Critical Realism: An Introduction to Roy Bhaskar's Philosophy (London: Verso, 1994), 46–47.

47

ključno na podlagi mehanizmov z nižjega lizem se najjasneje kaže v marksizmu, t.
sloja, denimo biološkega. Mehanizmi z i. historičnem materializmu. Ta zagovarja
višjih slojev niso vzročno reduktibilni na nekaj kontroverznih in vsekakor ne samo-
mehanizme z nižjih. Razlikovati moramo umevnih tez o vzročnem in razlagalnem
med »navpično« in »vodoravno« razlago. primatu ekonomije (produkcijskih oziro-
Pri prvi gre za razlaganje mehanizma z ma lastninskih odnosov) v posameznih
višjega sloja z mehanizmom z nižjega (re- družbah ter vzročnem in razlagalnem
cimo, ljudje imajo zmožnost za refleksijo primatu vodoravnega in navpičnega raz-
zaradi zgradbe svojih možganov); pri dru- rednega boja v zgodovinskih prehodih iz
gi gre za razlaganje konkretnega dogodka, ene družbene oblike v drugo. Tega bom
ki ga povzročijo mehanizmi v določenih pustil ob strani, ker, kot rečeno, ne sle-
pogojih (recimo, ko država napove drugi di logično iz filozofskega materializma
državi vojno). Še več, mehanizmi z višjih (čeprav je z njim seveda skladen in mogo-
slojev (denimo človeški ekonomski siste- če celo v odnosu »izbirne sorodnosti«, tj.
mi) lahko močno vplivajo nazaj na meha- v grobem podpirata en drugega).
nizme z nižjih (denimo naravno okolje),
zato tudi »navpična« razlaga mehanizma Široki sociološki materializem, ki je pre-
z višjega sloja z mehanizmom z nižjega cej bolj neposredno povezan s filozofskim
ne implicira nikakršne »izključne«, po- materializmom, je manj ambiciozen in bi
enostavljene, enosmerne vzročnosti, po moral biti veliko manj kontroverzen kot
kateri so mehanizmi z nižjih slojev ved- ozki. Trdi le to, da bodo imele (nekatere)
no vzročno močnejši od mehanizmov z biološke značilnosti ljudi, denimo nji-
višjih. Drugič, mehanizmi z višjih slojev hove potrebe in zmožnosti, pomembno,
običajno ontološko predpostavljajo meha- nezanemarljivo vzročno vlogo pri naravi
nizme z vseh nižjih slojev, čeprav razume- in delovanju družbenega življenja. Široki
vanje mehanizmov z vseh nižjih slojev ni sociološki materializem torej poudarja po-
nujno za razumevanje mehanizmov z viš- men človeške narave, denimo človekovih
jih slojev. Na primer, dinamike družb ne materialnih interesov, zmožnosti za raci-
moremo razlagati brez razumevanja njene onalnost, refleksivnost, izkušanje ipd., pri
človeške (tj. biološke in psihološke) pod- oblikovanju družbene dinamike. V luči
lage, lahko pa jo razlagamo brez razume- vseh marksistično obarvanih (predvsem
vanja njene fizikalne in kemične podlage. althusserjevskih, a tudi drugih poststruk-
turalističnih) napadov na takšno idejo je
Materializmu, ki je bolj neposredno rele- verjetno presenetljivo, da je eden glavnih
vanten za družboslovje, bom zavoljo prik- zagovornikov tega, čemur pravim široki
ladnosti rekel »sociološki materializem«. sociološki materializem, ravno Marx: »Po
Ta se deli na vsaj dve podvrsti, široko in Marxu materializem pomeni predvsem to,
ozko; pri tem moramo biti pozorni, da vsaj da je bit pred zavestjo, torej da naše ideje o
ozka podvrsta ne sledi kar avtomatično iz svetu nastanejo na podlagi interakcije nas,
zgoraj opisanega, splošnega filozofskega živih organizmov, s svojim okoljem, sve-
materializma. Ozki sociološki materia- tom.«21 Marx je torej v nasprotju s svojimi

21 Andrew Collier, Marx: A Beginner's Guide (Oxford: Oneworld Publications, 2004), 141.
22 Terry Eagleton, Materialism (New Haven: Yale University Press, 2016), 62.

48

dediči, kakršen je Althusser, jasno vztra- lizma v širokem smislu.24 Podobno lahko
jal, da moramo družbeno analizo začeti s rečemo glede sodobnih, neowebrovskih
»telesno naravo človeštva«, kot veleva ši- sociologov, kakršna sta Michael Mann in
roki sociološki materializem.22 »Za Marxa Anthony Giddens.25
je ključno to, čemur pravi 'fizična sestava
[človeških bitij] […] in njihov posledični Široki sociološki materializem je, kot bi
odnos do preostale narave', narave, ki jo verjetno izpostavili kritiki, lahko hitro
na eni točki opiše kot 'človekovo neorgan- tudi redukcionističen, če skuša konkretne
sko telo'. Pisanje zgodovine, vztraja, 'se družbene dogodke izpeljati izključno iz
mora vedno začeti pri teh naravnih podla- človeške narave in se ne ozira na družbene
gah in njihovih spremembah, ki jih tekom odnose, v katere so neizbežno vpeti ljudje
zgodovine ustvarja delovanje ljudi'. Telo in ki prav tako delno vplivajo na njihova
je korenina človeške zgodovine.«23 telesa, razmišljanje in delovanje. Takšen
mehanični materializem je značilen vsaj
Marksisti seveda niso edini družboslovci, za nekatere razsvetljenske analize, kot
ki običajno sprejemajo (ali vsaj so nekoč so denimo razprave Adama Smitha in
sprejemali) široki sociološki materiali- Ludwiga Feuerbacha, klasičnih političnih
zem. Danes je značilen še za vsaj neka- realistov (denimo Hansa Morgenthaua)
tere antropološke paradigme, denimo t. ipd., najdemo pa ga tudi v sodobnejših
i. kulturni materializem Marvina Harrisa analizah, ki temeljijo na nekaterih različi-
in (neo)webrovsko sociološko teorijo pa cah teorije racionalne izbire in iger, in v
tudi teorije mednarodnih odnosov, kot je sociobiologiji.26 Ti avtorji pozabljajo, da
neorealizem, in metateorije, kot je kritični čeprav je telo vsekakor »naravni pojav, je
realizem. Max Weber je bil sicer nekoliko obenem tudi družbeni produkt«.27
protisloven glede materializma v nekate-
rih svojih splošnejših metodoloških raz- Če sklenem, v progresivnem in radikal-
pravah, v katerih je poudarjal pomen ide- nem delu družboslovja žal že nekaj časa
ologije in družbenih norm kot neodvisnih vlada »sociološki imperializem«, ki sicer
od materialnih interesov in življenjskih koraka pod praporom materializma in je
izkušenj ljudi. Ne- ali protimaterialistična fasciniran nad telesom, a ki »[t]eles ne
podoba Webra je bila nekoč še dodatno spoštuje več kot nečesa nereduktibilno
in neupravičeno zaostrena zaradi parson- materialnega, nečesa, kar posreduje naš
sovskega okvira, v katerega je bila njego- stik s svetom, marveč jih razume zgolj kot
va teorija na začetku stlačena. A Weber se prepusten medij, ki privzame obliko ide-
je v svojem dejanskem raziskovanju pre- alnih vtisov«.28 Levica je dolgo in običaj-
cej jasno držal vsaj sociološkega materia- no upravičeno – četudi občasno na precej
neniansiran, pretiran način – usmerjala

23 Prav tam, 69.
24 Jonathan M. Wiener, »Max Weber's Marxism: Theory and Method in 'The Agrarian Sociology of Ancient Civilizations'«, Theory and Society
11, št. 3 (1982): 389–401.
25 Vivek Chibber, »Ghost of Theories Past«, European Journal of Sociology 54, št. 3 (2013): 439–449.
26 Glede Smitha glej Robert Brenner, »Property and Progress: Where Adam Smith Went Wrong«, v C. Wickham (ur.) Marxist History-writing
for the Twenty-first Century (Oxford: Oxford University Press, 2007), 49–111; glede teorije racionalne izbire in iger glej Roberto Veneziani,
»Analytical Marxism«, Journal of Economic Surveys (2010): 11–24. Glej tudi Margaret S. Archer, Being Human: the Problem of Agency
(Cambridge: Cambridge University Press, 2000), 51–85.
27 Eagleton, Materialism, 63.
28 Archer, Being Human, 315–316.

49

svoje analitične topove proti mehanične-
mu materializmu, sploh proti sociobiolo-
giji (E. O. Wilson, Richard Dawkins). Čas
je, da jih danes, po uspešni kampanji proti
imperializmu bioloških sil, obrne še pro-
ti nasprotnemu, a enako napačnemu polu
imperializma družbeno-kulturnih sil, »le-
vemu kulturalizmu«, kot pravi Eagleton.

Tibor Rutar

50

»Modni nesmisel«

»Včasih so besedni nadomestki, ki so za- »[P]rav tako kot žanr, ki ga ta satira pa-
maskirani kot prispevek k vednosti, tako rodira – nešteto primerov, ki jih lahko naj-
nesmiselni in očitni, da je težko verjeti, da dete na njenem seznamu virov –, je moj
so avtorji res mislili, da razkrivajo nove članek mešanica resnic, polresnic, četrti-
resnice […], in da se na skrivaj ne smejijo noresnic, neresnic, izjav tipa non sequitur
lahkovernosti svojega občinstva.«1 in sintaktično pravilnih povedi, ki nimajo
absolutno nobenega pomena.«5
Naslov članka smo si sposodili pri knji-
gi z istoimenskim naslovom (Fashiona- Gre za zelo ekstremno obliko kognitivne-
ble Nonsense. Postmodern Intellectuals' ga relativizma, ki gre nekako takole:
Abuse of Science), ki sta jo napisala Alan
Sokal in Jean Bricmont. Sokal2 je postal »[P]o zasmehovanju staromodne 'dogme',
»zloglasen«, ko je objavil članek3 z nas- da obstaja zunanji realni svet, katerega
lovom »Prestopati meje: nasproti transfor- lastnosti so neodvisne od posameznih člo-
mativni hermenevtiki kvantne težnosti« veških bitij in od človeštva nasploh, [ko-
(Transgressing the Boundaries: Towards gnitivni relativizem] kategorično razglasi,
a Transformative Hermeneutics of Quan- da je fizična realnost tako kot družbena
tum Gravity) v priznani znanstveni revi- realnost le družbeni in lingvistični kon-
ji Social Text. Članek je bil napisan kot strukt. S serijo osupljivih [ne]logičnih
parodija na postmodernistične članke in je skokov pride članek do zaključka, da sta
služil kot eksperiment, da bi avtor poka- Evklidov π in Newtonov G, za katera se
zal, kako postmodernizem brez kakršne- je prej mislilo, da sta konstantna in uni-
gakoli sramu in predznanja uporablja verzalna koncepta, sedaj le neizbežno hi-
analogije, koncepte in tehnični žargon s storicistični formuli in da vsak domnevni
področja fizike in matematike. Šlo je torej opazovalec postane usodno decentriran in
za parodijo, ki je bila skrita za »znanstve- brez kakršnihkoli epistemičnih povezav do
nim diskurzom«. Kot je priznal tudi sam prostorsko-časovne točke, ki ne more biti
avtor, je članek poln nesmislov, absurdnih več definirana z geometrijo.«6
in zelo očitnih neveljavnih in logično ter
formalno napačnih argumentov,4 oziroma: Članek je bil sprejet; še več, objavljen
je bil v posebni številki revije, ki je bila
namenjena izpodbijanju kritik, ki so bile

1 Stanislav Andreski, Social Sciences as Sorcery (London: Andre Deutsch Limited, 1973), str. 63.
2 Alan Sokal je profesor matematike in fizike na University College London in New York University.
3 Članek je dostopen na http://www.physics.nyu.edu/sokal/transgress_v2_noafterword.pdf.
4 Alan Sokal in Jean Bricmont, Fashionable Nonsense. Postmodern Intellectuals' Abuse of Science (New York:Picador,1999), str. 2.
5 Alan Sokal, Beyond the Hoax. Science, Philosophy and Culture (Oxford: Oxford University Press, 2008), str. 93.
6 Alan Sokal in Jean Bricmont, Fashionable Nonsense. Postmodern Intellectuals' Abuse of Science (New York: Picador,1999), str. 2.

51

naperjene proti postmodernizmu in druž- razlaganju realnega sveta. Avtorja označi-
benemu konstruktivizmu. Po pričakova- ta postmodernizem kot:
nju je »Sokalova prevara« (Sokal Hoax)
dvignila veliko prahu, zato je kmalu po »intelektualni tok, značilnosti katerega so
tem članku izšla knjiga8, ki je bila name- izrecno zavračanje racionalistične tradi-
njena prav vprašanjem in debatam, ki so cije razsvetljenstva, teoretski diskurz, ki je
vzniknili iz potegavščine. Poleg odzivov popolnoma ločen od vseh empiričnih teks-
na prevaro je razlog za objavo po besedah tov in dokazov, ter kognitivni in kulturni
obeh avtorjev naslednji: citati in koncepti, relativizem, ki obravnava znanost kot 'pri-
ki jih uporabljajo znani intelektualci (La- poved', družbeni konstrukt med ostalimi
can, Kristeva, Irigaray, Baudrillard in De- konstrukti«12.
leuze), zlorabljajo znanstvene koncepte
in terminologijo ali pa so uporabljeni po- Izvirni članek je pokazal (med drugim)
polnoma izven konteksta, ne da bi avtorji na intelektualne standarde določene znan-
podali kakršnekoli utemeljitve (ekstrapo- stvene revije. Kar je bolj pomembno, vse-
lacija brez argumentov)9. Prav tako isti av- bina parodije/članka je bila sestavljena iz
torji/-ice »obmetavajo« poslušalce/-ke in citatov eminentnih intelektualcev o do-
bralce/-ke z znanstvenim žargonom brez mnevnih filozofskih in družbenih posledi-
kakršnegakoli upoštevanja ustreznosti ali cah matematike in naravnih znanosti. Sam
pomena konceptov10. Kot pravita avtorja: Sokal pravi, da so odlomki, ki jih je izbral,
sicer absurdni in brez pomena, a vseeno
»Ali ne bi bilo lepo (vsaj za nas matemati- avtentični. Vse, kar je storil sam, je to, da
ke in fizike), če bi Godelov teorem ali teo- je povezal citate v celoto in hvalil izbrane
rija relativnosti imela takojšnje in globoke avtorje, med katerimi so bili Gilles Dele-
posledice za preučevanje družb? Ali če bi uze, Jacques Derrida, Felix Guattari, Luce
lahko uporabljali aksiom izbire za študij Irigaray, Jacques Lacan, Bruno Latour,
poezije? Ali če bi imela topologija nekaj Jean-Francois Lyotard, Michel Serres in
opraviti s človeško psiho? Vendar žal ni Paul Virilio.
tako.«11
Ko je Sokal pokazal članek svojim kole-
Drugi glavni razlog za nastanek knjige gom/-icam s področja naravnih znanosti,
pa je napad na epistemični relativizem, je bila reakcija naslednja: »[N]iso mogli
tj. prepričanje, da je moderna znanost le verjeti, da bi kdorkoli – kaj šele prizna-
»mit«, »pripoved« ali »družbeni kon- ni intelektualci in intelektualke – lahko
strukt«, torej le eden od konstruktov ali napisali take nesmisle.«13 Namen knjige
pripovedi, med katerimi nima noben pri- je bil torej poskusiti prikazati, zakaj so
vilegirane pozicije ali večje veljave pri izbrani odlomki teh avtorjev/-ic nesmi-
selni in brez pomena. Cilj avtorjev knjige

7 Pregled člankov, debat in kritik dostopen na: http://www.complete-review.com/reviews/sokala/theshoax.htm.
8 Knjiga, ki nosi isti naslov kot ta članek: Fashionable Nonsense. Postmodern Intellectuals' Abuse of Science.
9 Prav tam, str. x.
10 Prav tam, str. x.
11 Prav tam, str. x.
12 Prav tam, str. 1.
13 Prav tam, str. 4.
14 Prav tam, str. 4.

52

je bil »kritika nebuloznega 'Zeitgeista', ki opozorita Sokal in Bricmont, obstaja-
se imenuje postmodernizem«14. Seveda ne jo »osnovna pravila«, ki se ukvarjajo z
gre za velikanski projekt kritike postmo- vprašanjem, ali so uporabljeni koncepti iz
dernizma15 na splošno, ampak le za kriti- naravoslovnih znanosti namenjeni intelek-
ko tistih delov, ki jemljejo in zlorabljajo tualnemu dobremu ali pa je njihov namen
koncepte (ter terminologijo) matematike le napraviti vtis na bralce/-ke. Njihova
in fizike. Samo zlorabo avtorja definira- uporaba je legitimna le takrat, ko avtor/-i-
ta z naslednjimi načini in značilnostmi: ca poseduje dobro razumevanje področja
1. Uporaba znanstvenih teorij, o katerih z naravoslovnih znanosti, kajti le tako se
ima avtor/-ica v najboljšem primeru le iz- izognemo očitnim napakam pri razlaganju
redno pomanjkljivo znanje in ideje16. Gre tehničnih terminov. Ker imajo koncepti v
torej za uporabo znanstvene (v nekaterih naravoslovnih znanostih (ponavadi) točno
primerih celo psevdoznanstvene) termi- določene pomene, je njihova uporaba pri-
nologije, ne da bi avtor sploh vedel, kaj merna le v tistih poljih, kjer imajo koncep-
te besede v resnici pomenijo. 2. Vnašanje ti (bolj ali manj) točno določene pomene.
konceptov iz naravoslovnih v družbene Po besedah obeh avtorjev je treba biti še
znanosti brez kakršnekoli konceptualne posebno pozoren v primerih, ko npr. ma-
ali empirične utemeljitve17. 3. Navidezna tematični koncepti, ki se v fiziki (ali pa ke-
eruditskost z uporabo tehničnih terminov miji in biologiji) uporabljajo zelo redko,
v kontekstu, kjer so ti termini popolnoma postanejo čudežno izjemno relevantni in
irelevantni18. 4. Manipuliranje s frazami pomembni v humanističnih in družbenih
in povedmi, ki so v resnici brez pomena znanostih20. Pomemben očitek, ki ga zav-
oziroma, kot pravita sama: »[N]ekateri od račata avtorja glede prenašanja konceptov
teh avtorjev kažejo pravo zastrupitev z be- in terminologije, je tudi »poetsko dovolje-
sedami v kombinaciji s fantastično brez- nje«. Kot pravita sama:
brižnostjo do njihovih pomenov.«19
»[P]rimeri, navedeni v tej knjigi, nimajo
Pri tej uporabi/zlorabi konceptov (oziro- nič skupnega s poetičnim dovoljenjem.
ma citatov) ne gre za napake, ampak za […] Njihova dela so predmet neštetih
»globoko brezbrižnost«, če ne celo prezir analiz, eksegez, seminarjev in doktorskih
do logike in dejstev, gre torej za popoln tez. Njihov namen je jasen, to je produci-
odmik od racionalnosti in intelektual- rati teorijo, in na teh temeljih jih kritizira-
ne odkritosti, ki bi morala biti skupna mo. Poleg tega je njihov stil običajno zelo
znanstveni skupnosti in disciplinam. Kot težak in domišljav, zato je malo verjetno,

15 Več o tem glej v: Perry Anderson, Origins of Postmodernity (London: Verso, 1999); David Harvey, The Condition of Postmodernity: An
Enquiry into the Origins of Cultural Change (London: Willey-Clackwell, 1991); Alex Callinicos, Against Postmodernism: A Marxist Critique
(Cambridge: Polity Press, 1991); Richard Wolin, The Seduction of Unreason. The Intellectual Romance with Fascism: From Nietzsche to
Postmodernism (Princeton: Princeton University Press,2004) in The Wind from the East. French Intellectuals, the Cultural Revolution, and the
Legacy of 1960s (Princeton: Princeton University Press, 2010); Peter Dews, The Limits of Disenchantement: Essays on Contemporary Euro-
pean Philosophy (London: Verso, 1995); Jose Lopez in Garry Potter (ur.), After Postmodernism: An Introdution to Critical Realism (London:
The Athlone Press, 2005).
16 Prav tam, str. 4
17 Prav tam, str. 4.
18 Prav tam, str. 5.
19 Prav tam, str. 5.
20 Prav tam, str. 9–10.
21 Prav tam, str. 10.

53

da je bil njihov cilj predvsem literarni ali zaključke, ki jih podata avtorja24. Laca-
poetski.«21 nova analogija med topologijo in psi-
hoanalizo ni podprta z argumenti; avtor
Vsekakor je vloga metafor v znanosti po- jemlje ključne besede iz matematike, ki
membna. Njihov namen je razjasniti ne- jih med seboj arbitrarno pomeša, ne da
poznane koncepte, tako da jih povežejo bi upošteval njihov pomen. Njegove de-
z bolj poznanimi, ne pa obratno. Namen finicije teh pojmov so ali napačne ali pa
metafor ni kazanje (navidezne) eruditsko- navadno »žlobudranje«25. Prav tako meša
sti oziroma iracionalna in imaginarna števila, njegova
algebra je arbitrarna, ne operira s števili,
»ne vidimo prednosti sklicevanja, tudi le »njegove kalkulacije so čista fantazija«26.
metaforičnega, na znanstvene koncepte, ki Poleg tega je njegova matematična logika
jih tudi sam avtor razume izredno slabo, bizarna »in ne more igrati nobene plodne
ko naslavlja neznanstveno skupnost. Ali vloge v kakršnikoli resni psihološki ana-
je morda cilj, da v filozofiji in sociologi- lizi«27. Avtorja prav tako omenita, da je
ji predstavi nekaj, kar je v resnici precej glavni problem Kristeve in njenih tekstov
banalno, kot nekaj izredno globokega in to, da ne pojasni ali upraviči relevantnosti
znanstvenega?«22 matematičnih konceptov v poljih, ki jih
preučuje (lingvistika, literarna teorija, po-
Tudi sama vloga analogij je v znanosti po- litična filozofija, psihoanaliza); »in to po
membna, vendar pa »mislimo, da gre tukaj najinem mnenju zato, ker obstaja zelo do-
za analogije med uveljavljenimi teorijami ber razlog, da ta povezava ne obstaja«28.
(v naravoslovnih znanostih), in teorijami, Pri Irigaray se kaže izredno slabo razu-
ki so preveč nejasne, da bi jih lahko em- mevanje problemov matematike in fizike.
pirično testirali (npr. lacanovska psihoa- Njen diskurz temelji v najboljšem prime-
naliza). Človek si ne more pomagati, da ru na zelo medlih analogijah oziroma, kot
ne bi sumil, da je funkcija teh analogij to, pravita sama: »Irigaray zapade v misti-
da skrije pomanjkljivosti te druge nejas- cizem. Kozmični ritmi, odnos z univerzu-
ne teorije.«23 Na splošni, družbeni ravni mom – o čem za vraga govori? Redukcija
so lahko te analogije videti »prodorne«, žensk na njihovo seksualnost, menstrualne
na ontološki in epistemološki ravni pa so cikle in (kozmične ali ne) ritme je napad
preprosto blazne in nore. na vse, za kar so se borila feministična
gibanja v zadnjih desetletjih.«29 Latour
Avtorja se v knjigi lotita več avtorjev/-ic. arbitrarno in nelogično povezuje koncepte
Na tem mestu na žalost nimamo dovolj fizike in semiotike. Na logični ravni teo-
prostora, da bi se poglobljeno ukvarjali
z njimi, zato bomo predstavili le kratke

22 Prav tam, str. 11.
23 Prav tam, str. 11.
24 Namen Sokala in Bricmonta ni v tem, da bi poskusila dokazati, da so teorije, ki jih razvijajo zgoraj opisani avtorji, napačne. Njun namen je
(kot tudi sama večkrat povesta) le to, da pokažeta na tiste dele teh teorij, v okviru katerih se njihovi avtorji sklicujejo na naravoslovne znanosti.
Njun namen je torej prikazati, kako ti avtorji v svojih družboslovnih teorijah zlorabljajo naravoslovne znanosti. Seveda se lahko na tem mestu
vprašamo, ali so te teorije glede na izkazano visoko stopnjo naravoslovnega šarlatanstva morda napačne tudi v svojih družboslovnih vidikih.
25 Prav tam, str. 20.
26 Prav tam, str. 26.
27 Prav tam, str. 36.
28 Prav tam, str. 49.
29 Prav tam, str. 123.

54

rija relativnosti nima nobenih posledic za Vrnimo se sedaj k postmodernizmu in
sociologijo. Zakaj bi sprememba v teori- njegovim težavam32. Za postmodernizem
jah fizike imela kakršnekoli posledice, ki je značilen relativizem. Grobo rečeno,
bi vodile v spremembe v teorijah o druž- gre za kakršnokoli filozofijo, ki trdi, da je
bi?30 Deleuze in Guattari mistificirata ma- resničnost ali lažnost trditev (ali dejstev)
tematične objekte, ki so dobro razumljeni relativna in odvisna od posameznika/-ce
že vsaj dvesto let. Virilio je mešanica ve- ali družbenih skupin. Vrst relativizmov je
likih zmed in divjih fantazij. Njegove ana- sicer več; nas bo zanimal kognitivni rela-
logije med fiziko in družbo so popolnoma tivizem. Preden mu posvetimo nekoliko
arbitrarne. Njegova fizika je psevdofizika, več prostora, si le na hitro oglejmo neka-
ki prepakira banalna opazovanja v zaple- tere skupne značilnosti postmodernizma.
teno terminologijo; kot pravita avtorja: Verjetno najbolj pomembne značilnosti
»Ta paragraf – ki je v francoskem izvir- so fascinacija nad obskurnim jezikom in
niku ena poved s 193 besedami, »poezije« epistemični relativizem ter splošni skepti-
katere na žalost prevod ne more zajeti v cizem glede moderne znanosti33. Prav tako
celoti – je najbolj popoln primer diareje je prisotno pretirano navdušenje nad su-
peresa, ki smo jo kadarkoli srečali. In ko- bjektivnimi verjetji, neodvisno od njihove
likor lahko vidimo, ne pomeni popolnoma resničnosti ali napačnosti, ter močan pou-
nič.«31 Sama izposoja konceptov morda darek na diskurzu in jeziku, ki služita kot
ni problem, vendar pa je problem prenos nasprotji dejstvom, na katere se ta diskurz
celotnega tehničnega žargona in logike, ki nanaša (ali še huje, zanikanje same ideje,
zunaj svojega polja, kjer koncept deluje, da dejstva obstajajo ali da se lahko nekdo
nima popolnoma nobenega pomena ali nanaša na njih)34. To je podprto z zane-
smisla. marjanjem empiričnega (znanost ni le je-
zik + teoretski formalizem); scientizmom
Vsem zgoraj omenjenim avtorjem in av- v družbenih znanostih (odstranitev dela
torici je skupno naslednje: nanašanje na realnosti v teoriji ali analizah); »naravnim
avtoriteto namesto na logiko; špekulativ- relativizmom« družbenih znanosti (res-
ne teorije, zamaskirane kot uveljavljena ničnost ali napačnost dejstev je relativna
znanost; nerodne in absurdne analogije; glede na določeno kulturo, znanost pa je
retorika, ki se sicer sliši dobro, vendar pa le še eden izmed mnogih sistemov verje-
ima zelo dvoumen pomen; mešanje teh- tij) ter tradicijo filozofskega in literarnega
ničnega pomena besed s pomenom, ki ga treninga na univerzah (pomembne so be-
imajo te besede v vsakdanjem življenju.

30 Prav tam, str. 133.
31 Prav tam, str. 175.
32 Glej več v: Frederic Vandenberghe, Post-ism or Positivism? A Comparison between Theories of Reification and Theories of Post-modernity
(with apologies to Cultural Studies) v Felix Geyer (ur.), Alienation, Ethnicity, and Postmodernism (Westport: Greenwood Press, 2006), str.
159–169; Terry Eagleton, After Theory (New York: Basic Books, 2004); Terry Eagleton, Materialism (New Haven: Yale University Press,
2017); James Robert Brown, Smoke and Mirrors.How Science Reflects Reality (London: Routledge, 1994).
33 Več o tem v: Stephen R. C, Hicks, Explaining Postmodernism. Skepticism and Socialism from Rousseau to Foucault (Arizona: Scholargy
Publishing, 2004); Imre Lakatos in Alan Musgrave (ur.), Criticism and the Growth of Knowledge (Cambridge: Cambridge University Press,
1970) in Problems in the Philosophy of Science (Amsterdam: North-Holland Publishing Company, 1968); Andrew Sayer, Method in Social
Science. A Realist Approach (London: Routledge, 2010); Roy Bhaskar et al (ur.), Critical Realism. Essential Readings (London: Routledge,
1998); Jonathan Dancy et al (ur.), A Companion to Epistemology (Sussex: Wiley-Blackwell, 2010).
34 Prav tam, str. 183.
35 Prav tam, str. 176–182.

55

sede, ki jih avtor uporablja, ne pa dejstva družbene etike: Kakšne vrste raziskovanja
in teoretski argumenti)35. naj družba spodbuja?37

Glavna rdeča nit, ki se vleče skozi obe Nasprotje in odgovor relativizmu je (lah-
Sokalovi knjigi, je obramba znanstvenega ko) realizem38. Grobo rečeno, v realizmu
»pogleda na svet« oziroma, kot pravi sam, je znanost kognitivni proces (ali prizade-
gre za spoštovanje in upoštevanje dokazov vanje), ki išče (in včasih tudi najde) objek-
in logike ter nenehnega soočanja teorij z tivno vednost (v takem ali drugačnem
realnim svetom36. Gre torej za argumente smislu) o zunanjem svetu. Morda bi bilo
razuma nad pobožnimi željami, vražever- celo bolj primerno govoriti o »zmernem
jem in demagogijo. Prav tako izpostavi realizmu«, v okviru katerega je cilj zna-
dve najbolj pogosti napaki, ki sta prisotni nosti prav tako odkriti, »kakšne so stvari
v postmodernističnih tekstih. Prva napaka v resnici«, in ki podaja trditve, s kateri-
je mešanje resnice s trditvami o resnici in mi lahko dosežemo napredek v tej smeri,
dejstev s trditvami o dejstvih ter vednosti vendar pa istočasno prepoznava, »da bo
s trditvami o vednosti. Druga napaka pa ta cilj vedno dosežen v nepopolnosti, in se
je enačenje konceptov o resnici s koncep- zaveda tudi glavnih ovir na poti do tega
ti o trditvah o resnici. Avtor izpostavi pet cilja« .
vprašanj znanosti, ki jih ne smemo me-
šati ali enačiti: 1. Ontološko vprašanje: Za postmodernistični relativizem je zna-
Kakšni objekti obstajajo v svetu? Katere čilen princip »enakosti veljavnosti« ozi-
trditve o teh objektih so resnične? 2. Epis- roma »obstaja več radikalno različnih,
temološko vprašanje: Kako lahko člo- ampak 'enako veljavnih' načinov vednosti
veška bitja pridobijo vednosti o resnicah o svetu, znanost pa je le en od njih«40. Pro-
o svetu? Kako lahko ocenijo zanesljivost blem tega principa je, da če znanost nima
teh vednosti? 3. Vprašanje sociologije privilegirane (ali primarne) vloge pri raz-
vednosti: Do katere mere so te resnice (ali laganju sveta in vednosti, potem moramo
vednosti) znane človeštvu v dani družbi, dati enako veljavnost npr. tako evoluciji
ki je določena (ali vplivana) z družbeni- kot tudi krščanskemu kreacionizmu. Pri
mi, ekonomskimi, političnimi, kulturnimi družbeni konstrukciji vednosti41 se zna-
in ideološkimi dejavniki? Podobno vpra- nost pojmuje kot »družbeno odvisna«.
šanje si moramo postaviti glede napačnih To pomeni, da resnica o verjetju ni od-
trditev, za katere se zmotno verjame, da so visna od tega, kako se to verjetje ujema
resnične. 4. Vprašanje individualne etike: z »neodvisno obstoječo realnostjo«, in
H kakšnim vrstam raziskovanja naj bi se tudi racionalnost tega verjetja ni odvisna
znanstvenik/-ica zavezal/-a? 5. Vprašanje od odobritve s strani »transcendentalnih

36 Alan Sokal, Beyond the Hoax. Science, Philosophy and Culture (Oxford: Oxford University Press,2008), str. 106.
37 Prav tam, str. 96–97.
38 Glej več v: Roy Bhaskar, The Possibility of Naturalism. A Philosophical Critique of the Contemporary Human Sciences (London: Routledge,
2008); Roy Bhaskar, Scientific Realism and Human Emancipation (London: Routledge, 2009); Roy Bhaskar, A Realist Theory of Science
(London: Routledge, 2008); Lee Braver, A Thing of this World. A History of Continental Anti-Realism (Illinois: Northwestern University Press,
2007).
39 Prav tam, str. 229.
40 Paul Boghossian, Fear of Knowledge. Against Relativism and Constructivism (Oxford: Clarendon Press, 2006), str. 2.
41 O problemih in težavah družbenega konstruktivizma glej v: Ian Hacking, The Social Construction of What? (Cambridge: Harvard University
Press, 1999).

56

procesov racionalne presoje«. Ali verjetje dernistična teorija ne predstavljata vpra-
postane vednost, je odvisno le (ali pa vsaj šanja življenjske pomembnosti, vendar pa
delno) od kontingentnega družbenega in se to zelo hitro spremeni, ko prevedemo
materialnega okolja, v katerem je to ver- postmodernizem v politično polje (ko-
jetje ustvarjeno42. Ampak kot pravi Sokal: likor je to znotraj postmodernističnega
»[R]eči, da je fizična realnost družbeni in okvirja sploh možno). Same identitetne
lingvistični konstrukt, je navadna neum- politike niso več del »klasične« politič-
nost; če pa rečemo, da je družbena real- ne aktivnosti, politika postane vprašanje
nost družbeni in lingvistični konstrukt, pa »stila« in tekmovanje med različnimi in
je to le navadna tavtologija.«43 hitro nastajajočimi (in razmnožujočimi
se) identitetami. To hitro vodi v »politično
Ali se je torej sploh vredno kritično spo- impotenco«, kajti pri identitetah je glavni
padati s postmodernizmom? Verjetno poudarek na »razlikah« in »razlikovanju«,
obstaja na svetu veliko nevarnih stvari, ki ne pa na principu ali skupnem imenovalcu
bolj ogrožajo naša življenja in naš planet enakosti. Identitetne politike hitro posta-
kot postmodernizem. Vendar ta vseeno le nejo »sovražne« proti kakršnemukoli poj-
ni tako nedolžen, kot bi se zdelo na prvi mu »univerzalnosti«, ki mora biti skupni
pogled. Temelja, na katerih stoji nevarnost temelj za borbo proti nepravični družbeni
postmodernizma, sta zanikanje kakršne- ureditvi in za oblikovanje kakršnihko-
koli objektivne resnice44 in relativizem, ki li možnosti za transformacijo te družbe.
nenehno meša ali enači mnenja, verjetja in Zato pri postmodernizmu pojem (in tudi
resnico. Ostali temelji so: kulturni relati- realnost) »razreda« zelo hitro leti skozi
vizem; zanikanje kakršnekoli objektivne okno, kajti sam pojem že predvideva obli-
moralnosti45; moderna znanost kot le še ko solidarnosti in univerzalnosti. Problem
ena od »pripovedi«, ki ima isto veljavo identitetnih politik je naslednji: tudi če se
kot ostale »pripovedi; nestalnost pomena celotna populacija planeta Zemlja jutri
tekstov – vse je odvisno od bralca. Vse to zbudi z drugimi identitetami ali pa s spre-
vodi v vračanje k iracionalnemu (predraz- menjenimi pogoji, ki omogočajo različne
svetljenskemu) mišljenju in pogledu na identitete, bomo vsi (in naše »plavajoče«
svet ter v (ekstremni) družbeni konstruk- identitete) še vedno izkoriščani v kapitali-
tivizem in prevlado identitetnih politik46«. stični družbeni ureditvi. Politično delova-
Dokler ostajamo znotraj znanosti, teorije nje identitetnih politik je vedno zreducira-
in vednosti, morda relativizem in postmo-

42 Prav tam, str. 6.
43 Alan Sokal, Beyond the Hoax. Science, Philosophy and Culture (Oxford, Oxford University Press), str. 95.
44 Več o objektivni resnici in korespondenčni teoriji resnice v: William P. Alston, A Realist Conception of Truth (New York: Cornell University
Press, 1997); Joshua Rasmussen, Defending the Correspondence Theory of Truth (Cambridge: Cambridge University Press, 2014); Chris-
topher Norris, On Truth and Meaning: Language, Logic and the Grounds of Belief (London: Continuum, 2006).
45 Več o moralnem realizmu v: Roger Trigg, Morality Matters (Oxford: Blackwell Publishing, 2004); Christian Smith, To Flourish or Destruct.
A Personalist Theory of Human Goods, Motivations, Failure, and Evil (Chicago: The University of Chicago Press, 2015); Mary Midgley,
The Ethnical Primate. Humans, Freedom and Morality (London, Routledge, 1996); Jonathan Dancy, Moral Reasons (Oxford: Blackwell
Publishing, 1993).
46 Bolj podrobno o nevarnostih »subverzivnih« politik, ki izhajajo iz postmodernističnih teorij glej v: Helen Pluckrose, How French » Intellectu-
als« ruined the West: Postmodernism and its Impact, Explained
(dostopno prek: https://areomagazine.com/2017/03/27/how-french-intellectuals-ruined-the-west-postmodernism-and-its-impact-explained/);
Alison Assiter, Enlightened Women. Modernist Feminism in a Postmodern Age (London: Routledge, 1996); Christopher Norris, Philosophy
Outside-In. A Critique of Academic Reason (Edinburgh: Edinburgh University Press, 2013); Arne Johan Vetlesen, Evil and Human Agency.
Understanding Collective Evildoing (Cambridge: Cambridge University Press, 2005); Meera Nanda, Prophets Facing Backwards. Postmodern
Critiques of Science and Hindu Nationalism in India (London: Rutgers University Press, 2003).

57

no na posameznika/-co kot takega/-o, kot
le eno določeno identiteto med (skoraj)
neskončnimi. Identitetne politike so tako
izključujoče in razhajajoče kot posledica
naslanjanja na »razlikovanje«, ki naj bi
bil temelj, na katerem bi stale skupinske
identitete in enotnost. Zato ne omogoča-
jo nobene »univerzalne« skupne človeške
solidarnosti, ki bi povezala izkoriščane in
podjarmljene ljudi v skupni boj. Identite-
tne politike zato omogočajo le »lingvistič-
no« emancipacijo, ki jo ponujajo zagovor-
niki »svetišča identitet«.

Žiga Horvat

58

Velika ločnica med naravo
in kulturo – zagovor

V zadnjih nekaj desetletjih je bila ločnica psihologija (John Tooby, Leda Cosmides),
med naravo in kulturo1 najedana, široko ki se namesto na biološko determinira-
gledano, iz dveh smeri. Na eni strani je nost človeškega vedênja – to namreč ni
sociobiologija,2 ki se po začetni siloviti dedno prenosljivo – osredotoča na »ve-
kritiki pod vodstvom Richarda Lewontina denjske strategije« oziroma na »komple-
in Stephena J. Goulda pojavlja v metodo- ksne vedenjske dispozicije«, ki temeljijo
loško pluralnih pristopih in pod preime- na ustreznih univerzalnih psiholoških
novanji, kot so biosociologija, človeška mehanizmih, ki pa so oziroma bi naj bili
etologija, socioekologija, biokulturna in hereditarni.6 Ker se družboslovje uspešno
biosocialna znanost, evolucijska biolo- upira biologističnim in psihologističnim
ška antropologija ter človeška vedenjska redukcijam, nas bo bolj zanimala druga
ekologija.3 Ta smer utemeljuje, da je vse stran, ki reducira biološko in psihološko
človeško »obnašanje« v celoti ali vsaj v na kulturno ali, rečeno z bolj priljubljenim
največji meri biološko ali ožje genetsko izrazom, družbeno konstruirano.
determinirano in posledica naravne selek-
cije. Začetna priljubljenost sociobiološke POSTMODERNISTIČNE
paradigme je upadala s porastom kritik, KONSTRUKCIJE NARAVE
da ni sociobiologija nič drugega kot na
človeka aplicirana evolucijska biologija,4 Z izrazom postmodernistični (družbeni)
da spregleda vlogo kulture in učenja, da konstrukcionizem mislimo na teorije, ki (1)
obravnava vse vedenjske značilnosti in temeljijo na epistemskem antirealizmu, to
lastnosti kot posledice biološke adapta- je doktrini, da je realnost nespoznatna, saj
cije ter da temelji na nedokazanih spe- je posredovana s čutili (je le pojavnost) in
kulativnih hipotezah.5 Začetno namero arbitrarno vpojmena z jezikom (ki ne re-
sociobiologije, da bi biološko-evolucij- ferira na nič, kar bi bilo zunaj jezika),7 in
sko pojasnili družbenost in kulturo, je s (2) ki zavračajo esencializem, to je doktri-
spodbudo paradigmatskega premika ko- no, da obstajajo kakršnekoli bistvene last-
gnitivne revolucije prevzela evolucijska

1 Termin »nature/culture divide« izhaja iz antropološkega disciplinarnega področja, v samem terminu pa »kultura« zajema celotno človeško de-
javnost, se pravi tudi to, kar označujemo s terminom »družba«, in je v nasprotju s terminom »narava«, ki opredeljuje tisto, kar ni delo človeka,
se pravi, kar ni kultura.
2 Prelomni deli sta Edward O. Wilson, Sociobiology: The New Synthesis, 1975 in On Human Nature, 1978, najpopularnejše pa Richard
Dawkins, Selfish Gene, 1976.
3 Lee Cronk, »Human Behavioral Ecology«, Annual Review of Anthropology 20 (1991): 25–53.
4 Jerome, H. Barkow, »Culture and Sociobiology«, American Anthropologist 80, št. 1 (1978): 5–20.
5 Driscoll, Catherine. »Sociobiology.« Stanford Encyclopedia of Philosophy. Stanford University, 11. november (2013). Dostopno prek: https://
plato.stanford.edu/entries/sociobiology/ (16. 5. 2017).
6 Prav tam.
7 Ruth Ronen, »Philosophical Realism and Postmodern Antirealism« Style 29, št. 2 (1995): 184–200.

59

nosti, ki si jih delijo vsi »pripadniki« iste postavka je torej, da dihotomična ločnica
vrste entitet ne glede na različne družbene kot taka generira nepravičnosti, ki jih (za-
kontekste (npr. človeška narava).8 Ker je hodni) človek/moški/zahodna civilizacija
postmodernistični konstrukcionizem anti- izvaja nad naravo/živalmi/Drugim11, zato
esencialistična in antirealistična doktrina, je glavnina pozornosti namenjena koncep-
po kateri je pojavnost v celoti družbeno cijam narave, človeka, živali, moškega
skonstruirana in zato v celoti odvisna od itd., ne pa družbenim, gospodarskim, eko-
historičnih, ekonomskih in kulturnih de- nomskim, političnim in sorodnim dejavni-
javnikov, je torej nujno tudi relativistična. kom. Rešitev je tako prepoznana v odpra-
Omeniti je treba, da zagovorniki esenci- vi ločnice med naravo in kulturo (in vseh
alističnih, realističnih in univerzalistič- ločnic, ki ležijo na tej premici) oziroma v
nih teorij lahko priznavajo, da je realnost odpravi tradicionalnih konceptov narave,
delno družbeno konstruirana, zanikajo pa, poskusi pa prihajajo iz širokega teoret-
da je takšna v celoti. V postmodernistični skega spektra, kamor lahko med drugim
perspektivi je torej »narava« – tako kot uvrstimo ekokriticizem12, živalske študije,
vse, kar je predmet našega mišljenja in za- ekofeminizem13 in dekonstrukcijske pris-
znavanja – v celoti družbeno konstruirana, tope.
kar pomeni, da ni »ene »narave«, ampak
so samo narave. In te narave niso inheren- Tisti, ki ne pristajamo na postmoderni-
tne fizičnemu svetu, ampak diskurzivno stični konstrukcionizem, ker zagovarjamo
konstruirane skozi ekonomske, politične ali sprejemamo realistične epistemologije
in kulturne procese.«9 Zato postmoderni- (znanstveni realizem, kritični realizem),
stični konstrukcionisti najdejo poglavitni mehki esencializem in univerzalizem,
vzrok človekovega uničevanja narave v bomo lahko ugovarjali, da je konstrukci-
opresivnih, antropocentričnih in andro- onizem ujet v neprediren eksoskelet dis-
centričnih koncepcijah narave, ki po nji- kurzivnosti in zato ne more zaščititi »na-
hovem prepričanju že implicirajo instru- rave«, ki je v realnem smislu »natanko to,
mentalizacijo in uničevanje drugih bitij. kar ni družbeno kontingentno«,14 fizični
Kot zapiše Val Plumwood, »dualizem na- svet, ki obstaja neodvisno od človeka in
rava – kultura in dominantni moški model njegovih koncepcij o njem. Ker je v per-
človeštva ne vodita samo k opresiji žensk, spektivi konstrukcionizma »naravni svet
pač pa tudi k uničenju narave, k rasizmu prikazan kot nem, intrinzično brezpomen-
in družbeni neenakosti«.10 Glavna pred- ski, ontološko nedoločljiv, epistemolo-
ško nedosegljiv in estetsko nejasen«,15 je

8 The Blackwell Encyclopedia of Sociology, ur. George Ritzer (Singapore: Blackwell Publishing, 2009), 1437.
9 Phil Macnaghten in John Urry, Contested Natures (California, SAGE, 1998), 95. Moja poudarka.
10 Val Plumwood, »Beyond the Dualistic Assuptions of Women, Men and Nature«, The Ecologist; Feminism, Nature, Development 22, št. 1
(1992), 12. Moj poudarek.
11 Pod »Drugega/drugega« različne teorije subsumirajo ženske, manjšine, pripadnike drugih kultur, veroizpovedi, seksualne usmerjenosti in
živali. Levinas, ki je populariziral izraz in na čigar teoretski okvir se številni avtorji/ice navezujejo, vztraja, da je Drugi vedno in samo človek.
Matthew Calarco, Zoographies: The Question of the Animal from Heidegger to Derrida, (California: Columbia University Press, 2008), 66.
12 Serpil Oppermann, »Theorizing Ecocriticism: Toward a Postmodern Ecocritical Practice«, ISLE: Interdisciplinary Studies in Literature and
Environment 13, št. 2 (2006,): 103–128.
13 Colleen Mack-Canty, »Third-Wave Feminism and the Need to Reweave the Nature/Culture Duality«, NWSA Journal 16, št. 3(2004):
154–179.
14 David Demerrit, »What Is the “Social Construction of Nature”? A Typology and Sympathetic Critique, Progress«, Human Geography 26, št.
6 (2002), 786.
15 Eileen Crist, »Against the social construction of nature and wilderness«, Environmental Ethics 26, št. 1 (2004), 8.

60

pripisovanje pomena naravi enosmerno v če, dekonstrukcija pa vsak tak problema-
smislu, da bistvenih (fizičnih, bioloških) tičen koncept »nadomesti z vednostjo o
lastnosti, esenc ne razberemo iz narave v njegovi figurativni in epistemološko neza-
realnem smislu, ampak jih povsem arbi- nesljivi strukturi«.18 Ker so nekatere kon-
trarno pripišemo iz vase zaprtega druž- cepcije implicitno opresivne, jih moramo
benega sveta. V zvezi s tem je Andrew zaradi negativnih političnih implikacij
Sayer točno pripomnil, da »namesto da popolnoma odpraviti ali nadomestiti z no-
bi razsvetlili odnos med biološkim in vimi, ki ne bodo takšne.19 Ker konstrukci-
družbenim, družbeni konstrukcionizem onizem in postmodernistične teorije niso
zgolj zaobrne biološki redukcionizem«, deskriptivne, temveč normativne – ker ne
ko naravo obravnava kot »konvencijo, ki opisujejo epistemsko nedosegljive real-
nima ničesar opraviti z naravo«. Za post- nosti, temveč jo konstruirajo –, je njihov
modernistične družbene konstrukcioniste poglavitni smisel, da so emancipatorne.
ne obstaja nič izvendružbenega, tako kot Nove koncepcije potrebujemo, toda ne
za diskurziviste ni ničesar izven diskurza ker stare ne bi ustrezale realnosti, saj je
in za dekonstrukcioniste – ki so zaostritev le-ta nedosegljiva, ampak ker stare ustvar-
konstrukcionistične redukcije – ničesar jajo nepravično realnost. Če bi bilo vse
izventekstualnega (Derridajev il n'y a pas v redu s starimi koncepcijami, bi jih bilo
dehors du texte).16 Kjer je celotnost sveta nesmiselno spreminjati, še več, lahko bi
reducirana na družbenost, diskurzivnost jih spremenili na slabše, da bi generirale
oziroma tekstualnost, na izključne dome- nepravičnosti. Kaj je tisto, kar v tradici-
ne človeškega sveta, so vsakršni pozivi k onalnih koncepcijah implicira in generira
odpravi antropocentrizma samospodbi- opresijo, instrumentalizacijo, uničevanje
jajoči. Postmodernistično-konstrukcioni- itn.? Najpogostejši odgovori so dualnost,
stični boj za naravo in za živali je tako boj binarnost in dihotomičnost, pri čemer
za drugačne človekove koncepcije narave imajo vsi v mislih to, da je eno pojmova-
in živali. Je boj, ki ostaja vezan na črko, nje, npr. človek, definirano in razumljeno
na človekovega duha oziroma, kot je zase kot nasprotje drugega, npr. žival, in vice
rekel Derrida, »[s]em vegetarijanec po versa. Človek je umen, žival je neumna in
duši«.17 tako naprej, pri čemer je en pol – seveda
človeški – privilegiran, drugi pa podrejen.
Postmodernistični konstruktivizem pa ni Rešitve, ki jih ponujajo teorije, so različ-
neodporen le na zunanjo, marveč tudi na ne, največkrat pa vključujejo poskuse hi-
imanentno kritiko, podano v okviru nje- bridizacije (Donna Haraway) in fluidiza-
govih doktrinarnih postavk. Konstrukci- cije (Val Plumwood) ločnice med naravo
onizem torej ugotovi, da so koncepcije in kulturo.
narave, družbe, kulture, človeka in živali
ideološke, arbitrarne, skratka nezavezujo-

16 James A. Whitson, »Poststructuralist Pedagody as Counter-Hegemonic Praxis«, v P. McLaren (ur.) Postmodernism, Post-colonialism and
Pedagogy (Melbourne: James Nicholas Publishers, 1995), 129, 130.
17 Po Dawid Wood, »Comment ne pas manger - Deconstruction and Humanism«, v P. Steeves (ur.) Animal Others: On Ethics, Ontology, and
Animal Life (Albany: SUNY Press, 1999), 32.
18 Paul de Man, Allegories of Reading: Figural Language in Rousseau, Nietzsche, Rilke, and Proust (New Haven: Yale University Press, 1979),
187.
19 Demeritt, »What Is the “Social Construction of Nature”? A Typology and Sympathetic Critique, Progress in Human Geography«, 768, 769.

61

Hibridizacija ločnice netsko modificira in ustvarja živali. Če
»mušice, kvasovke, transgenska miš in
S hibridizacijo mislim na stapljanje raz- ponižna glista, Caenorhabditis elegans,«
ličnih polov, na preseganje razlike z zdru- na nek način res nadaljujejo svojo »evolu-
žitvijo nasprotnosti. Glede hibridizacije cijsko zgodbo«22 v laboratoriju, iz tega ne
(»naravakultura«) lahko hitro ugotovimo, sledi, da je človekovo eksperimentiranje
da s tem ne naredimo nič emancipatorne- enako naravnim procesom in da bi jih mo-
ga. Ideja o povsem nedihotomni ločnici rali presojati s tega vidika, kakor to poč-
med dvema entitetama, iz katere bi bilo ne Haraway. Trditev, da eksperimentalne
mogoče izpeljati moralno odgovornost, živali živijo v svojem »naravnem habita-
je nesmiselna, »zakaj odnos je mogoče le tu«23 in da je to zanje pravi »prostor evolu-
tam, kjer ni eno, temveč dvoje«, to »pa je cije«24 – in zaradi tega onkraj (avtoričine)
možno le, če obstaja razlika, […] ki ločuje kritike –, nam ne pove ničesar o tem, kako
eno od drugega«.20 Razlika pa implicira koncipirati naravo in kako kulturo, da loč-
dihotomijo.21 Hibridizirati je možno le dve nica med njima ne bo generirala ali vsaj
ločeni entiteti, pri čemer se vzpostavita omogočala dominacije.
dve novi razliki, med hibridom (»kenta-
ver«) in prvim originalom (»konj«) ter Stapljanje razlike se celo za Haraway, ki
med hibridom in drugim originalom jo odlikuje izreden dar fantastične imagi-
(»človek«), in z njima nove nasprotnosti nacije, izkaže kot nemisljivo, saj ko labo-
(čist – mešan), ki po konstrukcionističnih ratorij, to je kulturno okolje, proglasi za
predpostavkah generirajo novo izkorišča- naravni habitat, zgolj naturalizira kulturo,
nje, instrumentalizacijo, opresijo, domi- le da jo zamaskira pod drugim imenom. A
nacijo in tako dalje. Hibridizacija hibri- ravno zato, ker je »v biosocialnosti […]
dov ad infinitum resda tendira k popolni narava oblikovana po kulturi, razumljeni
odpravi razlike, vendar je teoretsko ne kot praksa«25, moramo samo oblikova-
odpravi, kar ilustrira Zenonov pomenlji- nje – tj. človekove delovanje – presojati
vo poimenovani »paradoks dihotomije«, z merili kulture, se pravi z etičnimi merili.
a tu je zlasti relevantno dejstvo, da se Hibridizacija, ki skuša zanikati nasprotja
prav toliko, kolikor se hibridiziran hibrid originalov, tega ne zmore, zato pa ji uspe
približuje enemu originalu, oddaljuje od v naše razumevanje sveta vnesti koncep-
drugega. Hibrid, ki ga zasnuje Haraway, tualno zmedo in nejasnost.
je »naravakultura«, s čimer avtorica poi-
menuje laboratorije, v katerih človek ge-

20 Borut Ošlaj, Človek in narava (Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2000), 63.
21 Obstoj dveh različnih fizičnih entitet namreč že (zakon o neprotislovnosti: ¬(A∧¬A)) implicira nasprotstvo med njima, kar se konkretno izra-
ža v dejstvu, da dve različni fizični entiteti ne moreta istočasno zasedati istega fizičnega prostora (npr. dva kamna), se nahraniti z isto eno enoto
hrane, ki zadostuje potrebam ene (npr. dve živali) in tako naprej. Nasprotstvo (dihotomičnost) med različnimi bitji že vselej obstaja, neodvisno
od naše konceptualizacije le-teh, in nova konceptualizacija sveta, v katerem dihotomije ne bi obstajale – kar je mogoče le, če je vse eno ali če
zakon o neprotislovnosti ne bi držal: A=¬A –, ne more nikakor odpraviti realnega dejstva, da ni vse eno in da so nasprotstva med različnimi
bitji, med človekom in naravo vpisana v samo fizično zgradbo sveta.
22 Donna Jeanne Haraway, Haraway Reader (Routledge: Psychology Press, 2004), 72.
23 Prav tam.
24 Prav tam, 272.
25 Paul Rabinow, »Artificiality and Enlightenment: From Sociobiology to Biosociality«, v J. X. Inda (ur.) Anthropologies of Modernity: Fou-
cault, Governmentality, and Life Politics (Cornwall: Wiley-Blackwell, 2005), 186. Poudarek je moj.

62

Fluidizacija ločnice Gotovo ne, saj ni lastnosti, ki bi si je ne
delile vse bitnosti … In ker je zgolj večji
S fluidizacijo mislim na vse poskuse kon- ali manjši delež neke lastnosti razlog, da
strukcij, ki želijo ohranjati ohlapne, od- to lastnost pripisujemo izključno določeni
prte, prehodne, fleksibilne, transparentne bitnosti … 28
meje med entitetami in zato pristajajo na
neko vrsto fluidne ontologije, na takšen O tej in podobnih ontologijah s prehodni-
ali drugačen »heraklitovski univerzum, mi, prosojnimi in migljajočimi ontološki-
v katerem vse teče«,26 miglja, alternira, mi ločnicami ali celo brez njih je treba
pulzira, se vztrajno izmika našim klasifi- najprej reči, da so svetovi, ki jih postuli-
kacijam. Težava takšnega pristopa, ki ga rajo, nenaseljivi, tudi če sprejmemo tezo,
implicira dosledni antiesencializem, je, da da je človeški svet v celoti družbeno skon-
onemogoča kategoriziranje, ki pa je nujno struiran. Svet, ki ga v vročičnem bledežu
potrebno za smiseln razmislek in delova- izsanja literarni D'Alembert, je kaotičen in
nje v svetu, v katerem obstaja mnoštvo dezorientirajoč ter se neprestano spremi-
stvari, med katerimi so si nekatere bolj nja. Zato tisti, ki »vidijo, da se svet narave
podobne, druge pa bolj različne. Zato so nahaja v gibanju, in da z ozirom na to, kar
nekateri antiesencialisti (denimo Gaya- se spreminja, nimamo ničesar resničnega,
tri Chakravorty Spivak in Luce Irigaray) menijo, da o tem, kar se ravno v vsakem
privzeli uporabo »esencialističnih opisov oziru popolnoma preobrača, ni mogoče
za strateške namene«27. Da bi si lahko biti v resnici«.29 Ker vse nenehno teče in se
zamislili, kakšni so ti heraklitovski uni- spreminja, je edino možno in dosledno de-
verzumi, si oglejmo enega najnazornejših lovanje Kratilovo, »ki je sodil, da napos-
primerov antiesencialističnih ontologij, ki led ni treba nič govoriti, temveč je samo
ga je v 18. stoletju podal Denis Diderot v premikal kazalec, Heraklitu pa je očital,
delu D'Alembertove sanje: da je rekel, da ni mogoče stopiti dvakrat
v isto reko: on sam je sodil, da ni mogoče
Vse bitnosti prehajajo druga skozi drugo, stopiti niti enkrat samkrat«.30 Ker je svet
zato tudi vse vrste … vse je v nenehnem konstantno prehajajoč in obstaja v neneh-
toku … Vsaka žival je bolj ali manj človek; ni fluktuaciji, se ga ne da čutno »zgrabi-
vsaka kamnina je bolj ali manj rastlina; ti« kot objekt – v nenehnem spreminjanju
vsaka rastlina je bolj ali manj žival. V na- ne moreta obstati niti predstava niti ideja,
ravi ni nič določnega […] Vsaka stvar je ki bi nastala na podlagi predstav. Že dej-
bolj ali manj katerakoli stvar, bolj ali manj stvo, da berete ta zapis in da imate neke
zemlja, bolj ali manj voda, bolj ali manj konsistentne predstave o svetu, postavlja
zrak, bolj ali manj ogenj; bolj ali manj radikalne heraklitovske ontologije pod
pripada enemu ali drugemu kraljestvu … nemajhen vprašaj. Živalske študije, ki
Torej ni nič po bistvu posebna bitnost … so si izrecno zadale namero nasprotovati

26 Val Plumwood, The Eye of the Crocodile (Canberra: ANU E Press, 2012), 35.
27 Andrew Sayer, »Essentialism, Social Constructionism, and Beyond«, The Sociological Review 45, št. 3 (1997), 454.
28 Denis Diderot, D’Alembertove sanje in drugi filozofski spisi (Ljubljana: Založba ZRC, 2010), 52.
29 Aristoteles, Metafizika (Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999), 1010a7–10.
30 Prav tam, 1010a13–15.

63

nekaterim človekovim praksam ravnanja ko je med drugim zapisal, da »tisto, kar
z drugimi entitetami, bodo bržkone mo- tvori med živalmi specifično distinkcijo
rale biti zmožne ločevati med entitetami, človeka, ni toliko razum, kolikor je to nje-
za kar pa bodo potrebovale dovolj trdne gova lastnost svobodnega dejavnika. Na-
in obstojne ontološke meje. A tudi manj rava vsem živalim ukazuje in zver uboga.
tekoče ontologije s fiksnimi, a prehodni- Človek izkusi enak impulz, vendar se pri-
mi mejami bodo težko opredelile esenci- pozna za svobodnega, da na to pristane ali
alno razliko med enim in drugim bitjem se upre.«32 Rousseaujev dualizem, ki izha-
(denimo solato in kravo) in razložile, za- ja iz tega, nikakor ne odreka vrednosti ži-
kaj bi bilo uživanje enega bolj sporno od valim in naravi, nasprotno, ženevski filo-
uživanja drugega. Če hočemo zagovarjati zof privilegira naravo in »divja plemena«,
moralno pomembnost in prednost nekate- družba in kultura pa sta zanj nujno zlo, ki
rih redov entitet, npr. prašičev, pred drugi- ga mora človek, iz narave »sprijena ži-
mi, npr. kamni, bomo morali tudi vedeti, val«, zaradi pridobljene možnosti svobo-
kaj je tista bistvena lastnost, ki jo imajo de razviti, da se izogne »najbolj groznemu
vsi tipični pripadniki prašičje vrste, ne pa vojnemu stanju«, najhujšim nepravičnos-
kamni, da so prvi vredni našega (večjega) tim in barbarstvu.33 Ker imamo svobodo
moralnega upoštevanja. In te moralno po- in razum, da jo lahko udejanjamo, ker
membne lastnosti, ki vrednotenjsko loču- smo se že podobno kakor udomačene ži-
jejo entitete, nujno implicirajo dihotomije vali degenerirali,34 je vrnitev v naravno
(živo – neživo, čuteče – nečute, zavest stanje nemogoča, saj lastnemu delovanju
– brez zavesti), po katerih pripisujemo tako na družbeni kot na individualni ravni
enemu polu večjo vrednost kot drugemu. zavestno postavljamo konvencije, pravi-
Če dihotomije in vrednostna razlikovanja la, norme in cilje – za razliko od živali,
»vodijo« k dominaciji, se zdi, da je do- ki tega ne morejo. Vprašanje, kako naj
minacija neizbežna, saj brez dihotomij in živim, je mogoče zastaviti šele, ko ima-
vrednostnih razlikovanj ne moremo niti mo svobodno voljo (kar pomeni, da se je
povedati, zakaj so nekatera naša dejanja racionalno zavedamo) in racionalnost, ki
nepravična. je zmožna pojmovnega zastavljanja vpra-
šanj – človeški jezik. Vprašanje, ki si ga
NUJNOST LOČNICE morajo zastaviti odpravljevalci velike loč-
nice med naravo in kulturo, je torej, kako
»Iznajditelj znanosti o človeku«,31 razsve- zastaviti človeško individualno in kolek-
tljenski filozof Jean-Jacques Rousseau, je tivno delovanje brez te ločnice. Moj odgo-
začrtal najvplivnejšo in obenem izjemno vor je: to je nemogoče, če želimo ohraniti
pomenljivo ločnico med naravo in družbo, idejo moralnega delovanja in pravičnosti.

31 Claude Lévi-Strauss po T. M. Luhrmann, »Our Master, Our Brother: Lévi-Strauss's Debt to Rousseau«, Cultural Anthropology 5, št. 4 (1990):
396–413.
32 Jean-Jacques Rousseau, Družbena pogodba; Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi (Ljubljana: Krtina, 2017), 161.
33 Prav tam, 161–193.
34 Rousseau primerja razvoj človeška z domestikacijo živali in zapiše, da človek tako udomačene živali »postane družaben in suženj, postane
slaboten, plašen, klečeplazen«. Prav tam, 159. Rousseaujeva primerjava človekovega prehoda iz naravnega stanja k družbenemu stanju z
domestikacijo živali je izredno daljnovidna, le da za sodobne znanstvenike, na primer Richard Wrangham in Dale Peterson, zmanjšanje agre-
sivnosti, kar je omogočilo kohezivnejšo družbeno življenje, ne predstavlja degeneracije.

64

Če želimo govoriti o kakršnikoli odgovor- in samo v (človeški) družbi in kulturi, ter
nosti do narave, do biosfere, do živali ali šele z zavedanjem moralne odgovornosti,
do rastlin, moramo namreč nujno prepo- ki izhaja iz svobodnega delovanja, je mo-
znati bistveno razliko med naravo in tis- goče reči, zakaj so nekatera dejanja, ki se
tim, ki to odgovornost, skrb in zavedanje dogajajo vselej »znotraj narave«, pravič-
lahko ima, kajti narava sama se ne ohra- na ali nepravična in kako zastaviti svoje
nja, ne skrbi zase in za »svoja« bitja, na- delovanje skladno s pravičnostjo. Prese-
rava ne preferira ravnovesja in biodiver- netljivo, da najdemo idejni osnutek tega
zitete nič bolj kot biotske monotonosti in zavedanja v enem najstarejših ohranjenih
ekosistemskih sprememb; ni ji mar za živ- zapisov zahodne civilizacije. Pred več kot
ljenja, ki so za druga življenja samo gola 2600 leti je slavni bojotski pesnik Heziod
sredstva lastnega obstoja. Narava ni bitje, zapisal:
da bi ji sploh lahko za karkoli šlo. A če
si še naprej dovolimo personifikacijo – in To je postava [nomos], ki Zeus jo Kronion
naturaliziramo Schopenhauerjevo »voljo ljudem je določil:
do življenja« –, se mora narava »hraniti
sama s sabo, saj zunaj nje ni ničesar, in ribe v vodáh in divje zveri in ptice krilate
je lačna«.35 Strogo gledano, »zunaj nje ni
ničesar«, človek je del biosfere tako kot žro se med sabo, zakaj med njimi ne vlada
vse oblike življenja, vendar to ne pomeni, pravičnost,
da se od njih v ničemer ne razlikuje. Rous- toda ljudem pravičnost je dal, najvišjo
seaujevska36 razlika med naravo in družbo dobrino.37
oziroma med živaljo in človekom tako ne
implicira človekove eksploatacije narave Rok Plavčak
in neskrupulozne instrumentalizacije dru-
gih živali ali ljudi – kot tudi mravlje brez
vsakršnih ločnic, dualizmov, dihotomij in
binarnosti nič manj ne eksploatirajo svoje-
ga naravnega habitata in ne instrumentali-
zirajo drugih živali –, ampak, nasprotno,
šele omogoči utemeljitev delovanja, ki bo
nasprotno od tega. Šele z razliko, z veliko
ločnico med naravo in kulturo, s prepoz-
nanjem človekove sposobnosti svobodne-
ga delovanja, ki mu jo omogoča razvitost
njegovega razuma, čustev in jezika in ki
je ne najdemo nikjer drugje v naravi kot le

35 Arthur Schopenhauer, Svet kot volja in predstava (Ljubljana: Društvo Slovenska matica, 2008), 177.
36 Rousseau prepozna pri človeku »dve načeli, predhodni razumu«, in sicer amour de soi, ljubezen do samega sebe, ki je »naravno čustvo,
ki žene vsako žival, da skrbi za lastno ohranitev«, in pitié, usmiljenje, naravni odpor do pogleda na trpljenje nekoga drugega. Amour de soi
»vzbudi goreč interes za dobrobit in ohranitev nas samih, drugo načelo [pitie] pa nas navdaja z naravnim odporom do pogleda na propadanje
ali trpljenje kateregakoli čutečega bitja in zlasti na naše podobnike. […] Zdi se namreč, da če sem prisiljen podobniku ne narediti nič žalega,
to velja manj zato, ker je razumno bitje, kot zato, ker je čuteče bitje; kvaliteta, ki je skupna zveri in človeku, mora prvi vsaj dati pravico, da je
človek po nepotrebnem ne trpinči.« Rousseau, Družbena pogodba; Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi, 144, 244.
37 Hesiodus, Teogonija; Dela in dnevi (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974), 39.

65

recenzija

Nafeez Mosaddeq Ahmed. 2017. Failing
States, Collapsing Systems: BioPhysical
Triggers of Political Violence. Springer.

Različnih načinov argumentacije in ana- Po uvodnem prvem poglavju, v katerem
lize različnih kriznih žarišč po svetu je predstavi osnovno idejo knjige in bistvene
veliko. Nafeez Mosaddeq Ahmed v novi elemente svojega pristopa, Ahmed najprej
knjigi Failing States, Collapsing Systems: utemelji ključne teoretske in metodološke
BioPhysical Triggers of Political Violen- predpostavke lastne analize. V drugem po-
ce, ki upošteva tudi aktualna dogajanja glavju zelo natančno razgrne svoj sistem-
(na primer v Siriji in Jemnu), ponudi zani- ski pristop k razumevanju Zemlje. Najprej
mivo argumentacijo, ki zagotovo presega razloži koncept krize civilizacije (ang.
ustaljene razlage, zakaj prihaja do krize v Crisis of Civilization), ki v bistvu opisu-
določenih državah in družbah po svetu. je holistični pogled na krizo človeštva/
Knjiga je zelo dobro strukturirana in raz- civilizacije, vendar pri tem ne gre več za
deljena na enajst poglavij. Osnovna teza, spopad civilizacij, temveč za enotnost na-
ki jo Ahmeed najprej teoretsko in meto- ravnega sveta, kamor spada tudi vse člo-
dološko utemelji, potem pa tudi poskuša veštvo. Ob tem Ahmed razloži pogled na
prikazati na konkretnih študijah primerov, človeško civilizacijo kot na kompleksen
je naslednja: zaradi človeškega vpliva na sistem, ki je sestavljen iz množice podsis-
okolje, čezmernega izkoriščanja naravnih temov, je zmožen adaptacije in ima tudi
virov, ki vodi v globalno segrevanje, naj bi lastne pojavne lastnosti (ang. emergent
prihajalo do dvojnega feedbacka znotraj properties). Gre za poskus, kako razumeti
velikega sistema – avtor obravnava celot- tako povezanost množice podsistemov kot
no Zemljo in človeštvo znotraj sistemske tudi povezanost med različnimi dejavniki,
teorije –: prvi je Earth System Disrupti- ki vplivajo na nastajanje kriz in na človeš-
on (ESD – motnja Zemljinega sistema), ke dejavnosti, ki prispevajo k destabiliza-
drugi pa Human System Destabilization ciji podsistemov in s tem tudi celotnega
(HSD – destabilizacija človeškega siste- sistema/civilizacije.
ma). Ključno je, da ESD po Ahmedovem
prepričanju nujno vodi v HSD oziroma da V tretjem, četrtem, petem in šestem po-
je geopolitika neločljivo povezana z bio- glavju Ahmed vpelje in analizira različne
fizičnimi procesi. To je teza, ki jo Ahmed dejavnike, ki morajo po njegovem prepri-
poskuša čim bolj natančno in s pomočjo čanju postati pomemben del kritičnega
empiričnih podatkov razviti skozi analizo premisleka o različnih krizah in njihovih
študij primerov različnih držav, ki se na- posledicah. Tako najprej v tretjem poglav-
hajajo na različnih celinah. ju naslovi problem zmanjševanja količine
energije, ki se pridobiva iz fosilnih goriv.

66

Ahmed poskuša pokazati, da se država, ko ture in na splošno klimatske spremembe
doseže vrhunec črpanja in prodaje ključ- kot posledica uporabe fosilnih goriv pa
nih energentov, počasi bliža krizi in desta- imajo tudi zelo resne posledice na produk-
bilizaciji. Pomemben argument za avtorja cijo hrane. Ekstremne vremenske razmere
je tudi, da je globalni EROEI (ang. Energy (suše/poplave) onemogočajo in otežujejo
Returned on Energy Invested) pri črpanju pridelavo osnovnih življenjskih potreb-
nafte od 60. let prejšnjega stoletja v upa- ščin.
du. Z ozirom na to, da gre za neobnovlji-
ve energije, logično sledi, da bodo države V šestem poglavju Ahmed naslovi raz-
prej ali slej dosegle vrhunec črpanja teh lične vrste nasilja kot nekakšen indika-
resursov. tor HSD. Oba pojava, nasilje in HSD, je
treba razumeti predvsem kot posledici
V četrtem poglavju avtor obravnava pove- ESD. Avtor predstavi empirične podatke o
zanost gospodarstva in energije oziroma tem, da se nivo meddržavnega nasilja (to-
vpliv povečane rabe neobnovljivih virov rej vojn) po koncu druge svetovne vojne
energije na gospodarsko rast. Tukaj po- zmanjšuje, vendar pa v zadnjih desetletjih
skuša avtor »razkrinkati« prevladujoče obstaja tendenca povečanja stopnje nasilja
ekonomske teorije, ki teh dveh področij in konfliktov znotraj držav, predvsem pa
(povečana raba energije in gospodarska prihaja povečane militarizacije, terorizma
rast) ne analizirajo povezano. V bistvu gre in državljanskih nemirov.
za razdvajanje dveh polj, ki sta neločljivo
povezani: namreč porast BDP in poraba Po tem sledijo konkretne študije primerov,
energije. Ahmed zaradi tega zapiše, da je kako ESD (kar Ahmed predstavi od tret-
gospodarstvo vedno zasidrano v energiji. jega do petega poglavja) vpliva na HSD
Gospodarska rast je bila v zadnjih nekaj (šesto poglavje), ki je po njegovem mne-
desetletjih na vrhuncu, hkrati pa se pozab- nju znanilec razpadanja sistema/civiliza-
lja na posledice za Zemljo, kajti gospo- cije. V sedmem poglavju avtor analizira
darska rast je bila in je še vedno povezana države Bližnjega vzhoda: Sirijo, Irak in
s povečavanjem črpanja in rabe neobno- Jemen ter tudi Savdsko Arabijo kot poten-
vljivih virov energije, ki jih takšna rast cialno »kandidatko« za razpad. Upošteva-
povzroča. Hkrati avtor trdi, da gospodar- joč intervencionizem ZDA, predvsem v
stvo, ki je utemeljeno na dolgovih (ang. Iraku, in poskuse ZDA, da bi obvladovale
debt-driven economy) lahko samo ublaži ključne geostrateške in z naravnimi resur-
in preloži izbruh nasilja in HSD. si bogate države, avtor poskuša prikaza-
ti skupne značilnosti vseh obravnavanih
V petem poglavju avtor analizira ESD, držav. Vse so že dosegle vrhunec črpanja
in sicer prek povečanja toplotnih valov, neobnovljivih virov energije (nafta, plin),
problemov s produkcijo hrane in tudi za- vse imajo težave s produkcijo hrane (tudi
kisljevanja oceanov. Bolj ko se poznajo zaradi klimatskih sprememb, ki so posle-
klimatske spremembe in posledice neiz- dica črpanja in rabe fosilnih goriv), popu-
mernega izpuščanja toplogrednih plinov, lacija vseh držav se povečuje, prav tako
tem bolj so oceani zakisljeni. Zaradi čr- pa je v vseh prišlo do (obsežnega) zmanj-
panja neverjetnih količin neobnovljivih šanja količine vode. Omenjene značilnosti
virov energije bo prišlo tudi do porasta naj bi že skoraj same po sebi vodile tako
temperatur na Zemlji. Povečanje tempera- v militarizacijo in nasilje kot tudi v neke

67

vrste državljanske vojne na tem obmo- veliko truda v zagotavljanje energetske
čju. V osmem poglavju na podoben način samozadostnosti, in sicer tudi na podlagi
argumentira državljanske vojne in drža- povečevanja okoljskih nevarnosti zara-
vljanske nemire v dveh afriških državah – di črpanja nafte in plina iz skrilavca. Na
Nigeriji in Egiptu –, ki sta se sicer različ- področju pridelave hrane bo za Evropo
no odzvali na ESD. V Nigeriji je dejansko v bližnji prihodnosti velik problem pred-
prišlo do HSD; primer Boko Harama je stavljalo segrevanje ozračja, kajti na jugu
najbolj zgovoren. V Egiptu pa so HSD bo prišlo do zmanjšanja količin pridelka,
samo odložili za nekaj časa. Bistveno je, medtem ko bo na severu prišlo do pove-
da Ahmed pri analizi Egipta upošteva tudi čane pridelave letine, kar bo poglobilo
dolg, ki naj se v zadnjem desetletju v pov- prepad med severom in jugom celine. V
prečju gibal nekje okoli 90 % BDP. Hkrati ZDA bo črpanje plina doseglo vrhunec v
je treba dodati, da je tudi v Egiptu prišlo naslednjih letih, zaradi širjenja nekonven-
do militarizacije družbe in do obsežnega cionalnega črpanja nafte in plina (torej iz
nasilja (arabska pomlad in vse, kar je sle- skrilavca), ki je veliko dražje od navadne-
dilo). ga procesa, pa bodo ZDA še vedno odvi-
sne od uvoza energentov. Hkrati že vidi-
V devetem poglavju Ahmed naslovi po- mo tudi vplive suš na produkcijo hrane in
tencialne bližajoče se probleme Indije in probleme z oskrbo z vodo (Kalifornija).
Kitajske. Pri analizi obeh držav pride do
podobnih ugotovitev kot pri predhodnih V zaključnem, enajstem poglavju Ahmed
študijah. Težava Kitajske je, da je že do- pokaže možne alternative in določene
segla vrhunec v izkopavanju premoga. Ob druge probleme, zaradi katerih se zdi, da
tem pa obstaja tudi velika nevarnost, da bo se bo zgodba nadaljevala (ang. business
globalno segrevanje skupaj s spremembo as usual) oziroma samo še poslabševala.
oziroma osiromašenjem prsti pripeljalo k Avtor še enkrat izpostavi, da sta militari-
velikim problemom pri pridelavi hrane. zacija tako Zahoda kot tudi islamskih te-
Hkrati je Kitajska zaradi odvisnosti od roristov le dve plati istega kovanca – pri
uvoza žita zelo občutljiva na cene na trgih, obeh gre namreč za odziv na HSD, ki je
ki so deloma odvisne od letne letine, ki pa produkt procesov ESD. Ob tem naslovi
je vedno pod vplivom podnebja in klimat- tako potrebo po drugačni, »čisti« energiji
skih sprememb. Indija ne bo mogla slediti in prehod v postkapitalizem kot tudi pre-
energetskim potrebam za ohranjanje ni- seganje začaranega kroga medijske ma-
voja rasti, zaradi česar bo postala odvi- nipulacije, ki ne dopušča, da bi se o teh
sna od uvoza energentov. Če bo povečala problemih začelo razpravljati. Na koncu
lastno pridobivanje premoga, bo soočena avtor predlaga transdisciplinaren pristop k
z velikim številom okoljskih problemov. analiziranju problema krize civilizacije in
Klimatske spremembe in monsuni bodo v reševanju te krize.
veliki meri privedli tudi do težav z oskrbo
z vodo in hrano. Velika prednost knjige je, da Ahmed vse-
skozi uporablja empirične podatke, raz-
V desetem poglavju se Ahmed usmeri lične tabele in razpredelnice. Če se ozre-
v analizo možnosti za HSD v Evropi in mo na avtorjev način argumentacije, pa
ZDA oziroma v »evro-atlantskem jedru«, moramo izpostaviti (vsaj) dva problema.
kot pravi sam. V Evropi je bilo vloženega Prvič, Ahmed popolnoma prezre kolonial-

68

no zgodovino večine držav, ki jih obrav- dogajanje na Bližnjem vzhodu. Podoben
nava (torej afriških držav in vseh azijskih primer je Jemen, v okviru katerega avtor
države razen Kitajske). Večkrat se zdi, kot v ospredje postavlja specifične probleme,
da se je za avtorja zgodovina začela šele ki so vezani na primanjkljaj vode, hrane
v drugi polovici 20. stoletja. Razpravljati ipd., ne spregovori pa o konfesionalnem
o gospodarski politiki omenjenih držav, o elementu vojne in le posredno namigne na
njihovih strategijah razvoja ipd. je nemo- interese Savdske Arabije.
goče, če ne upoštevamo kolonialne pre-
teklosti in (pol)kolonialnega položaja, ki Če povzamemo, gre za zanimiv pristop k
ga imajo nekatere od teh držav še danes. preučevanju problema krize civilizacije.
Brez zgodovine in zgodovinskih procesov Res je tudi, da Ahmed poleg (geo)poli-
na Bližnjem vzhodu v zadnjih nekaj sto- tičnih in ekonomskih želi pokazati druge
letjih, ki so bili neposredno vezani na ko- razloge, zaradi katerih države propadejo.
lonializem in kapitalistično akumulacijo Ker avtor poskuša vzpostavljati vzročno-
evropskih metropol, je nemogoče razložiti -posledične povezave med ESD in HSD,
dogajanje v posameznih državah, o kate- pa vseeno ne moremo mimo dejstva, da
rih avtor razpravlja. zadeva zelo hitro postane splošna in tudi
premočrtna. Le nekaj strani je namenjenih
Drugič, družbeno in/ali politično delova- posameznim študijam primerov, ki veči-
nje in strukture so za Ahmeda sekundar- noma vključujejo le različne statistične
nega pomena. Čeprav naslavlja določene podatke – brez poglobljene interpretacije
probleme, ki so še kako pereči in ki real- in brez upoštevanja zgodovine, (druž-
no obstajajo (suše, pomanjkanje hrane in benih) struktur, kapitalističnih odnosov,
vode itd.), pa se velikokrat zdi, kot da je kolonializma in političnih procesov, ki so
biodeterminist oziroma vse zvede na en velikokrat tako vzrok kot tudi posledica
dejavnik. Vendar družba ni »naraven«, določenih procesov, o katerih avtor raz-
zaprt sistem, v okviru katerega obstaja le pravlja skozi knjigo. Zaradi tega je treba
en vzrok za vse posledice. Interpretacija biti izjemno previden in knjigo jemati tudi
državljanske vojne v Siriji le skozi in prek z določeno rezervo oziroma jo brati sku-
ESD je izjemno problematična, kajti hitro paj s drugimi analizami, ki pri ukvarjanju
lahko vodi v razreševanje odgovornosti s konkretnimi problemi in krizami upo-
ZDA, ki so sprožile val nasilja na Bli- števajo zgodovino, politične, družbene in
žnjem vzhodu z napadom na Afganistan kapitalske interese.
(ki ga avtor komaj omenja) in Irak in oku-
pacijo obeh dežel ter tako ustvarile pogoje Marko Hočevar
za razmah različnih milic in ekstremnih
islamističnih skupin, hkrati pa so tudi (ne)
posredno financirale nastanek Islamske
države. Ob tem se zamegli tudi kolonial-
na preteklost teh držav in njihova religij-
ska heterogenost, ki je (bila) na Bližnjem
vzhodu še kako prisotna. Po drugi strani
ne smemo pozabiti na različne kapitalske
interese, ki imajo ravno tako velik vpliv na

69

recenzija knjige

Peter J. Jacques
Environmental Skepticism: Ecology, Power

and Public Life Burlington, Farnham:
Ashgate (2009)

Environmental Skepticism: Ecology, V prvem poglavju z naslovom Science,
Power and Public Life (Skepticizem do Nature and Environmental Skepticism
podnebnih sprememb: Ekologija, moč in (Znanost, narava in skepticizem do pod-
javno življenje) je knjiga ameriškega pro- nebnih sprememb) opredeli in oriše ra-
fesorja politične znanosti Petra J. Jacquesa zvoj skepticizma v ZDA kot gibanja, ki
z Univerze v osrednji Floridi, ki se usmer- je zgrajeno na ideji, da so podnebne spre-
ja v raziskovanje skepticizma do podneb- membe izmišljotina in prevara. “Skeptični
nih sprememb.1 Knjiga nam lahko ponudi projekt” avtor razume kot zgodbo, ki je
osnovna analitična orodja za razumevanje sestavljena iz več ideoloških podplasti,
nedavnih dogodkov, ki so pretresli ameri- saj se nekateri skeptiki predstavljajo kot
ško znanstveno skupnost zaradi zanikanja libertarci, drugi razumejo skepticizem
podnebnih sprememb s strani Trumpove kot boj proti regulacijam in omejitvam
administracije.2 svobode, spet tretji pa so skeptični zaradi
svoje zaveze k protestantizmu in njegovi
Knjiga je razdeljena na šest poglavij. V etiki. Nasprotovanje ekologiji in znanosti
prvih petih poglavjih avtor skozi različne je lahko preživelo tako, da je prikazalo
tematike opredeli svoj konceptualni apa- skepticizem kot “avtentično gibanje” pro-
rat in pojme, kot so skepticizem, gibanje, ti zavajajoči znanosti in radikalnemu oko-
skupnost, moderna, individualizem, hege- ljevarstvu.3 V resnici so bile takšne poteze
monija, antropocentrizem, odnos sever – del strategije konservativnih možganskih
jug, Drugi/Drugost, javnost in znanost. V trustov, ki so z uporabo/izrabo “avtentič-
zadnjem poglavju pa skuša ponuditi odgo- nega gibanja” zakrile uveljavljanje svojih
vore na identificirane probleme oziroma interesov.4
njihove rešitve.

1 S podnebnimi spremembami avtor ne misli samo na učinek tople grede, temveč tudi na zmanjšanje biotske raznovrstnosti, vprašanje GSO,
izumrtje živalskih vrst in onesnaževanje vodnih virov.
2 Andrew Anthony, “The climate change battle dividing Trump’s America”, The Guardian, 18. marec (2017). Dostopno prek: https://www.
theguardian.com/science/2017/mar/18/the-scientists-taking-the-fight-to-trump-climate-change-epa (5. 5. 2017).
3 https://junkscience.com/ JunkScience.com je portal, ki ga ureja Steve Milloy, kolumnist Fox News, samoklicani strokovnjak za energijo,
okolje in javno zdravje. Namen tega portala naj bi bil razkrivanje skritih agend in interesov, ki naj bi se jih uresničevalo preko znanosti. Milloy
sodeluje tudi s Trumpovo ekipo pri strateškem načrtovanju delovanja ameriške agencije za zaščito okolja (U.S. Environmental Protection
Agency).
4 S pojmom avtentično gibanje v tem kontekstu ne mislim subverzivnega gibanja, ki preizprašuje in/ali spreminja obstoječa razmerja moči,
ampak gibanje, ki je videti, kot da je vzniknilo iz resničnega interesa skupnosti. Ker naj bi skeptično gibanje predstavljalo javni interes, služi
kakor legitimnost modernističnega razumevanja posameznika, svobode, države, narave itd. …

70

V drugem poglavju, World Politics and Violence and Disposal (Biopolitika in re-
Political Ecology (Svetovna politika in prezentacija drugega: Skepticizem, nasi-
politična ekologija), avtor skozi politično lje in odstranjevanje), avtor raziskuje, na
ekologijo razdela pojme moči v politiki in kakšen način so predstavljene marginali-
skeptično gibanje postavi v širši kontekst. zirane skupine globalnega juga. Skeptiki
Skeptično gibanje umesti znotraj koncep- z dualizmi označujejo globalno periferijo
ta hegemonije nacionalnih držav in indu- kot nerazvito, divjo, neracionalno. Av-
strijskega kapitala, ki zavrača jedrne ideje tor prav tako razčleni in kritizira etični
politične ekologije in skozi svoje delova- argument skeptikov, da ko “nerazvitim
nje črpa presežno vrednost iz perifernih ljudstvom omogočajo razvoj po neolibe-
držav. Avtor pravi, da se takšne oblike ralnem modelu, jim v resnici nudijo po-
(nad)moči lahko razvijejo skozi separa- moč”.
cije in dualizme, kot so narava – kultura,
racionalnost – čustva, moški – ženska, ter V petem poglavju, Environmental Skepti-
ustvarjanje sveta po svoji – vladajoči – cism and Dynamics of Collapse (Skeptici-
ideji in discipliniranje tistih, ki se z njo ne zem do podnebnih sprememb in dinamike
strinjajo. propada), avtor raziskuje, kako skeptiki
zavračajo podnebne spremembe in sku-
V tretjem poglavju z naslovom Civic-On- šajo uveljavljati ta pogled z zavračanjem
tological Implications of Environmental kakršnihkoli možnosti za reševanje pod-
Skepticism (Javne in ontološke posledi- nebnih sprememb, čeprav se kažejo moč-
ce skepticizma do podnebnih sprememb) ne potrebe po spremembah naših predstav,
se avtor osredotoča na zanikanje pome- saj sta podoben razvoj in razmišljanje ci-
na in povezanosti človeškega vpliva na vilizacij v preteklosti vodila do njihovega
naravo, kar povzroči izbris nečloveškega propada.
Drugega – narave. V tem poglavju avtor
konceptualizira skepticizem do podnebnih V zadnjem poglavju z naslovom The Eco-
sprememb kot antropocentrično zanikanje logical Demos (Ekološki demos) se avtor
resničnosti. Skeptikov v tem pogledu ne ukvarja z rešitvami nastalih problema-
moremo razumeti samo kot konservativno tik. Odziv na definirane probleme vidi v
kliko, ki jo vodi interes različnih korpo- razvoju ekološkega demosa, ki bi pred-
racij, ampak gre za etično pozicijo, ki jo stavljal demokratičen prostor za različne
vodi etika individualizma in posedovanja oblike znanja, ekološko sebstvo (etika, ki
bogastva. omogoča razvoj in vključenost Drugega)
in skupno ohranjanje vitalnih elementov
V četrtem poglavju, Biopolitics and the in zemeljskih virov, ki sploh omogočajo
Representation of the Other: Skepticism, življenje.

5 Na tem mestu je treba poudariti, da tudi “globoka ekologija” (ang. deep ecology) ni koherentna miselna šola brez problematik. Za ilustrativen
in osnoven primer uporabljam Williama Graya, ki pravi, da se težava “globoke ekologije” nahaja v mehanicističnem, redukcionističnem in
instrumentalnem razumevanju znanosti. Prav tako je z njegovega vidika problematično predstavljanje predtehnoloških kultur in njihovega
razumevanja narave kot superiornih današnjemu. William Gray, “A Critique of Deep Ecology”, Journal of Applied Philosophy, št. 3 (1986):
211–216.
6 Tim Forsyth, “Environmental Skepticism: Ecology, Power and Public Life”, Journal of Integrative Environmental Sciences, št. 7 (2010):
145–147.
7 Mark B. Brown, “Book Review: General Politics: Environmental Skepticism: Ecology, Power and Public Life”,
Political Studies Review, št. 10 (2012): 138–139.

71

Knjiga po mojem mnenju ponuja dob- kako različni akterji v konfliktu vzpostav-
ro izhodišče za nadaljnje raziskovanje ljajo legitimnost, namesto da avtor ob kri-
skepticizma do podnebnih sprememb, saj tiki enega akterja vzpostavlja svoj pojem
ponudi tako zgodovinski kot konceptual- resnice.6 Poleg Forsytha se tudi Brown in
ni pogled na izbrano tematiko. Zgradba sam avtor knjige zavedajo pomanjkanja
knjige je smiselna, razdelana in bralcu empiričnih podatkov, s katerimi bi avtor
prijazna. potrdil trditve skeptikov in okrepil svoje
argumente.7
Po mnenju Tima Forsytha, ki je edini iz-
med recenzentov postavljal meje knjigi, je Nejc Jordan
delo zanimivo za posameznike, ki jih za-
nima globoka ekologija ali kritika moder-
ne.5 Po njegovem mnenju se problematika
te knjige nahaja v enostranskosti pogleda
in razumevanju znanosti kot nečesa dane-
ga in nespremenljivega. Glede na njegove
izkušnje bi bilo bolj pomembno premisliti,

72

recenzija

Relevantnost razsvetljenstva

Razsvetljenstvo: zelo kratek uvod / John k razumu«. Varovati mora razum, opevati
Robertson; [prevedla Mojca Dobnikar] vrline preračunavanja stroškov in učinkov
Ljubljana: Krtina, 2016 ter, braniti logiko pred strastmi in vredno-
tami, ki v nasprotju z razumom ne upošte-
Ko je Kant slavno zapisal, da je razsve- vajo stroškov in se ne pokoravajo logiki.«4
tljenstvo »človekov izhod iz nedoletnosti, Od tu je samo še korak do ugotovitve, da
ki je je kriv sam«, zaradi česar si mora člo- je »[s]truktura misli, ki omogoči mož-
vek pridobiti možnost »uporabljati svoj ra- nost holokavsta, […] vpisana v filozofsko
zum brez vodstva po kom drugem«,1 si ni strukturo samega razsvetljenstva«.5
niti v najbolj norih sanjah predstavljal, da
je s svojimi besedami blagoslovil nacistič- A črnitev razsvetljenstva ima daljšo zgo-
na koncentracijska taborišča in holokavst. dovino. Tako je že leta 1797 jezuit Au-
Pa vendar sta Adorno in Horkheimer v Di- gustin Barruel napisal svojčas izredno
alektiki razsvetljenstva 1944 odpirala vra- odmevno delo, v katerem je zatrjeval, da
ta tej interpretaciji, ko sta zapisala, da se je francoska revolucija rezultat skrbno
razsvetljenstvo »vede do rečí kot diktator načrtovane zarote, ki ji načeljujejo Vol-
do ljudi. Pozna jih, kolikor more z njimi taire in enciklopedisti. Avtorji 19. stole-
manipulirati.«2 Avtorja sta zbanalizirala tja so razsvetljenstvo enačili s francosko
razsvetljenstvo na tehniko, kajti »[k]ar se revolucijo, in sicer ne glede na to, ali so
hočejo ljudje naučiti od narave, je to, da jo ji bili naklonjeni (Hegel, Marx) ali pa so
uporabljajo tako, da do kraja obvladujejo ji odkrito in ostro nasprotovali (Maistre,
njo in druge ljudi«.3 Njun idejni dolžnik Bonald, Hyppolite Taine). Leta 1932 je
in nedavno preminuli sociolog Zygmunt ameriški zgodovinar Carl Becker objavil
Bauman je utemeljeval prav to povezavo, intelektualnozgodovinsko klasiko He-
ko je v »prelomnem« delu Moderna in avenly City of the Eighteenth-Century
holokavst sklenil, da »[t]eror ostaja učin- Philosophers, »skoraj grozotno anticipa-
kovit dokler balon racionalnosti ne poči. cijo postmodernističnega »branja« osem-
Najbolj zlovešč, krut, krvoločen voditelj najstega stoletja«6, v njej pa začrtal danes
mora ostati strasten pridigar in branilec vsem znana tropa, da je razsvetljenstvo po
racionalnosti – ali pa propade. Ko se ob- božje častilo razum in da se je namenilo
rača na svoje podložnike, mora »pozivati popolnoma podrediti naravo. Leta 1952 je

1 Immanuel Kant, »Odgovor na vprašanje: kaj je razsvetljenstvo?«, Nova revija : mesečnik za kulturo. (maj 1995), 141.
2 Max Horkheimer in Theodor W. Adorno, Dialektika razsvetljenstva : filozofski fragmenti (Ljubljana: Studia humanitatis, 2006), 23.
3 Prav tam, 18.
4 Zygmunt Bauman, Moderna in holokavst (Ljubljana: Študentska založba, 2006), 304.
5 Postmodernism: A Reader (ur.) Thomas Docherty, (New York: Routledge, 2016), 12.
6 Johnson Kent Wright, »The Pre-Postmodernism of Carl Becker« v Postmodernism and the Enlightenment: new perspectives in eighteenth-cen-
tury French intellectual history (ur.) Daniel Gordon. (New York: Routledge 2001), 162.

73

izraelski zgodovinar Jacob Talmon obja- rati bolj verodostojna podoba razsvetljen-
vil nič manj vplivno študijo The Origins stva vsaj med njegovimi zgodovinarji, ki
of Totalitarian Democracy, v kateri je ne govorijo več o homogenem razsve-
razsvetljenstvo in Rousseauja neposredno tljenstvu, ki »je totalitarno« in ki poveli-
povezal z jakobinskim terorjem in totalita- čuje hladni, »instrumentalni« razum, ki si
rizmi 20. stoletja.7 Nemara najvplivnejšo je za glavni cilj zadalo dominacijo narave
kritiko razsvetljenstva je podal Friedrich in povzročilo »odčaranje sveta«, ki je na-
Nietzsche in tako postal »praprevratniški, povedalo nesveto vojno religiji in obože-
grozoviti provocateur, ki je prerokoval valo nujnost neskončnega zgodovinskega
krizo postmodernega diskurza z neusmi- napredka ter neomejeno izpopolnjivost
ljeno jasnostjo« (Hassan, 1987, 442). človeka. Številni razsvetljenci (Rousse-
Postmodernizem, izhajajoč iz Nietzsche- au, Burke, Hume) ali kar cela regionalna
ja, se definira kot opozicija moderne, oziroma tematična razsvetljenska gibanja
ki bi naj izšla iz razsvetljenstva. Zato ni (škotsko razsvetljenstvo, katoliško raz-
presenetljivo, da številni postmoderniz- svetljenstvo) imajo malo ali pa prav nič
mu naklonjeni avtorji in avtorice za vse skupnega s temi doktrinami, ki jih mor-
tegobe zadnjih dveh stoletij krivijo raz- da najdemo pri nekaterih razsvetljencih
svetljensko, humanistično, kartezijansko, (Condorcet, Kant, d' Holbach, Helvetius),
dualistično, baconovsko, newtonovsko, a so bile deležne kritike že s strani samih
galilejsko, kantovsko, racionalistično, razsvetljencev. Zato ti slabo poučeni kri-
materialistično, pozitivistično oziroma tiki razsvetljenstva, kamor zgodovinar
znanstveno naziranje zahodne civilizacije, filozofije Ronald Schechter prišteva tudi
ki inherentno generira totalno dominacijo Hegla, Adorna, Horkheimerja, Lyotarda in
nad naravo, vključno z dominacijo nad Baumana, »že več kot dve stoletji čarajo
človekom. zvečine fiktivno podobo hladnega, brez-
čutnega, brezkrvnega razsvetljenstva«.11
Na drugi strani imamo zgodovinarje, nak-
lonjene razsvetljenstvu (Gustav Lanson, Johna Robertsona in njegovo Razsve-
Daniel Morne in Paul Hazard),8 ki so v tljenstvo: zelo kratek uvod bi lahko brez
začetku 20. stoletja »opustili naivno ena- večjih težav umestili v kategorijo tistih
čenje [razsvetljenske] philosophie in re- zgodovinarjev, ki so ujeti v »kontradik-
volucije«9. Šele po ženevskem kongresu o cijo med strokovno težnjo, ki je sovražna
razsvetljenstvu leta 1963 se je preučeva- do vsake oblike kulturne ali intelektualne
nje razsvetljenstva, ki je bilo dotlej ome- zgodovine, ki kaže naklonjenost do kla-
jeno na nemški Aüfklarung in francoske sičnih avtorjev ter besedil, in nelagod-
lumières, preusmerilo tudi na nacionalne jem do postmodernističnih filozofij, ki
kontekste.10 Počasi se je začela kristalizi- pripeljejo duh negativnosti do njegovih

7 Rousseauja je doletela ista neslavna usoda v dvodelni monografiji Lesterja G. Crockerja: Jean-Jacques Rousseau: The quest, 1712-1758, 1968
in Jean-Jacques Rousseau: The prophetic voice, 1758-1778, 1973.
8 Še vedno relevantni deli slednjega sta prevedeni v slovenščino: Paul Hazard, Kriza evropske zavesti: (1680-1715), 1959 in Evropska misel v
XVIII. stoletju: od Montesquieuja do Lessinga, 1960.
9 John Robertson, Razsvetljenstvo: zelo kratek uvod (Ljubljana: Krtina, 2016), 17.
10 Prav tam, 18, 19.
11 Ronald Schechter, »Rationalizing the Enlightenment: Postmodernism and Theories of Anti-Semitism«, v Postmodernism and the Enligh-
tenment: new perspectives in eighteenth-century French intellectual history, 112.

74

najradikalnejših zaključkov«.12 V vsebin- seznam temeljne literature, potrebne za
skem smislu je njegov doprinos k večje- kraljevski vstop v razvejano miselno tek-
mu razumevanju kompleksne pojavnosti toniko razsvetljenstva.
razsvetljenstva dragocen zaradi več razlo-
gov. Učinkovito razbija stare predsodke Avtor nas uvede tudi v problematiko am-
o antireligioznem razsvetljenstvu, ko po- bivalentne interpretacije razsvetljenstva,
kaže, »da je bilo razsvetljenstvo daleč od začrtane v tem prispevku, vendar namesto
preprostega nasprotovanja religiji«13 in da apela k spravi med intelektualnimi zgo-
ga je ustrezneje razumeti kot prizadevanje dovinarji (razsvetljenstva) in (kritičnimi/
za toleranco. Robertson opozori na po- postmodernističnimi) filozofi – kar lahko
membnost dostikrat spregledanega »zgo- pomeni le to, da filozofi upoštevajo odkri-
dnjega razsvetljenstva«, intelektualnega tja zgodovinarjev in revidirajo svoje teze,
obdobja, ki ga obravnavata Paul Hazard zastavljene na pokvečenih karikaturah
v Kriza evropske zavesti: (1680–1715) ter razsvetljenstva – ponudi le ležerno opa-
eminentni sodobni zgodovinar Jonathan zko, da »gotovo obstaja prostor za večje
Israel v delih Enlightenment Contested: vzajemno spoštovanje«. Mlačnost ne pre-
Philosophy, Modernity, and the Emanci- seneča, saj si Robertson, distanciran do
pation of Man, 1670–1752 in Radical En- teme svojega raziskovanja, »ne prizade-
lightenment: Philosophy and the Making va za relevantnost preteklosti, temveč za
of Modernity, 1650–1750. Robertson pre- to, da bi razumeli, kako so bili problemi
pozna »jedro razsvetljenskega prispevka formulirani, kako so se jih lotevali in kon-
k zahodni misli« v politični ekonomiji, ceptualizirali v pojmih, drugačnih od teh,
tačas razumljeni »kot obet izboljšanja člo- ki jih uporabljamo danes«.16
vekovega položaja na tem in ne na onem
svetu«,14 pri čemer označi Smithovo Bo- Relevantnost razsvetljenstva za današnji
gastvo narodov za kronsko pridobitev. čas bosta morda našla bralec in bralka, ki
Glede na druge sodobne zgodovinarje, ki ju ne obvezuje zahteva po brezosebni za-
omenjajo vse od idej enakosti in toleran- držanosti do predmeta preučevanja, zna-
ce do deklaracije o človekovih pravicah čilna za »starejšo generacijo francoskih
in odprave praznoverja, je to precej ozka zgodovinarjev«.17 Nenazadnje je lahko
opredelitev. Eno poglavje je namenjeno intelektualno poštenima bralcema Robert-
tudi »institucijam družabnosti«, epicen- sonov prikaz kompleksnejše podobe raz-
trom, od koder so filozofi razsvetljevali svetljenstva povsem dovoljšna spodbuda
javnost, salonom, kavarnam, ložam in za ovržbo starih predsodkov in klišejev
tisku, o čemer obsežneje piše Ulrich Im ter za nov premislek popularnih teorij, ki s
Hof v monografiji Evropa v času razsve- preteklostjo pometejo z zamahom peresa.
tljenstva. Robertsonovo poučno kratko
knjižico pospremi nadvse informativen Rok Plavčak

12 Daniel Gordon, »Introduction: Postmodernism and the French Enlightenment« v Postmodernism and the Enlightenment: new perspectives in
eighteenth-century French intellectual history, 4.
13 John Robertson, Razsvetljenstvo: zelo kratek uvod, 51.
14 Prav tam, 88.
15 Prav tam, 138.
16 Prav tam, 140.
17 Gordon, »Introduction: Postmodernism and the French Enlightenment«, 4.

75

76